Partibrejkers 31. januarja v Ljubljani

31. januarja ob 21.00 se bodo legendarni Pratibrejkers spet vrnili v Cvetličarno, kjer bodo med drugim predstavili tudi dolgo pričakovani novi album Sloboda ili ništa, ki je izšel konec lanskega leta. Na njem se je bend vrnil k svojemu prepoznavnemu zvoku in bolj bazičnemu, sila efektnemu in nadvse vnetljivemu rock'n'rollu, kakršnega so definirali na svojih zgodnjih izdelkih. Biografija Partibrejkers so leta 1982 ustanovili: pevec Zoran Kostić - Cane (ex Urbana gerila, Radnička kontrola), bobnar Goran Bulatović - Manza (ex Republika), kitarist Nebojša Antonijević - Anton ter kitarist Ljubiša Kostandinović (ex Republika, BG 5, Butik in Šine, pod vzdevkom Riki Rif pa je gostoval tudi pri snemanju plošč drugih skupin). Partibrejkers so kot predskupina skupine The Fifthies imeli prvi nastop 4. oktobra 1982 v Dadovu. V naslednjem letu so igrali zelo intenzivno. Ob neki priložnosti so imeli v treh dnevih celo pet koncertov. Radio utopija je bila njihova prva pesem, ki je bila javno objavljena. Pesem so objavili na kompilaciji Ventilator 202. Istoimenska radijska oddaja je bila konec sedemdesetih in v osemdesetih morda najpomembnejše oddaja, posvečena novim (demo) bendom. Radijske postaje pa so pogosto predvajale tudi njihove pesmi Hiljadu godina ter Večeras. Z njima so si Partibrejkers pridobili precej oboževalcev. Partibrejkers so posneli istoimenski prvenec v beograjskem studiu O. Producent pa je bil Koja (Disciplina Kičme). Čeravno se je album odlično prodajal, so jim v založbi Jugoton po poslušanju demo posnetkov za drugi album zaprli vrata z izgovorom, da njihova glasba ni dovolj udarna. Leta 1985 je skupino zapustil Manza, pridružil pa se jim je Nenad Krasavac - Kele (ex Disciplina kičme). Po krajšem premoru so se Partibrjekers leta 1986 ponovno zbrali v rahlo spremenjeni postavi. Prišla sta bobnar Vlada Funtek (ex Plaćenici) in basist Dime Todorov - Mune (ex Radost Europe). Iz skupine pa je odšel Ljubiša. Nov album so posneli v studiu Milana Ćirića, a je projekt zaradi nezanimanja za kar nekaj mesecev obstal na mrtvi točki.V naslednjem letu je skupino zapustil bobnar Vlada. Začasno ga je nadomestil Marko Milivojević, kasneje pa Igor Borojevič (ex Potop, Banana). Marca 1988 je bend končno izdal album Partibrejkers II, na katerem je nekaj njihovih že legendarnih pesmi, kot so Put, Ja se ne vračam, Prsten, Mesečeva kći, Pet ispod nule in Nema cure. V istem letu je MTV posnela oddajo o skupini. Februarja 1989 so Partibrejkers s pomočjo Srđana Gojkovića (Električni orgazam) posneli nove demo posnetke. Njihova tretja plošča Partibrejkers III je izšla novembra istega leta, na njej pa so hiti Kreni prema meni, Zemljotres, Hipnotisana gomila in Ono što pokušavam. Leta 1990 so imeli prvo veliko turnejo. Nastopali so kot predskupina skupine Motorhead, ki takrat je imela turnejo na območju bivše Jugoslavije. V tem letu je Partibrejkers zapustil Igor Borojević, nadomestil pa ga je Borko Petrović (ex Baby Kate). Februarja 1992 so bili na njihovem koncertu tudi Emir Kusturica (ex Zabranjeno pušenje), Johnny Deep (ex Rock City Angels, The Kids) in Jim Jarmusch (ex Del Byzantinees). V tem času sta se v skupino vrnila Igor in Ljubiša, junija pa jo je zapustil Mune, tako da je vlogo basista prevzel Saša Vlajsović (NBG). Istega leta so izdali koncertni album z naslovom Zabava još traje. Zaradi vojne v BiH so se člani Ekatarine Velike, Električnega orgazma in Partibrejkersov združili in ustanovili skupino Rimtutituku in posneli cinično protivojno pesem Slušaj vamo. Single so promovirali 8. marca 1992 z igranjem na tovornjaku, ki je krožil po beograjskih ulicah, junija pa so igrali na Dunaju v okviru protivojnega in protirasističnega festivala. Leta 1993 so Partibrejkers koncertirali v Solunu, Pragi, Berlinu in v Makedoniji. Naslednje leto so s pomočjo številnih glasbenikov posneli album Kiselo i slatko, na katerem so pesmi Molitva, Ljudi nisu isti, Hoču da znam in druge. Po izdaji tega albuma so si člani skupine privoščili daljši premor. Cane in Anton sta leta 1996 ponovno obnovila Partibrejkers. Pridružila se jima je ekipa mlajših glasbenikov iz Zrenjanina, in sicer: basist Gojko Ševar (ex Gluve kućke), kitarist Srđan Graovac (ex Gluve kućke) in bobnar Darko Kurjak (ex Oružjem protiv otmičara). Objavili so kompilacijski album Najbolje od najgoreg, na katerem sta tudi dve novi pesmi: Ludo i brzo ter Rođen loš. Na razprodanem koncertu na Tašmajdanu v Novem Sadu se je zbralo kar 5.000 ljudi. Istočasno je izšla videokaseta Poslednji dani slobode, posneta na koncertu leta 1991. Koncertirali so tudi v Frankfurtu, kjer so doživeli odličen odziv publike. Leta 1997 so Partibrejkers nastopili na beograjskem trgu Republike pred ogromno množico ljudi. V Kojini produkciji je nastala nova plošča, ki so jo naslovili Ledeno doba. Promovirali so jo z velikim brezplačnim koncertom pod Kalemegdanom, ki so ga poimenovali Ne padaj pobedniče. S tem nastopom so obeležili 15. rojstni dan skupine. V začetku leta 1998 je Partibrjekers zapustil kitarist Graovac, pridružil pa se jim je basist Miodrag Karajanković (ex Jugosloveni). Po šestletnem premoru je bend nastopil na razprodanem koncertu v Sarajevu, dve leti kasneje pa na Hrvaškem. Leta 1999 so izdali album San i java, leta 2002 pa je izšel album Gramzivost i pohlepa, ki so ga zaradi odličnega odziva občinstva promovirali kar dve leti. Partibrejkers so nastopali po vsej nekdanji Jugoslaviji, prav tako so koncertirali v ZDA in Kanadi (Hamilton, Toronto, Vancouver, Chicago, Los Angeles, New York). Eden vrhuncev njihove kariere je bil tudi njihov nastop s Chuckom Berryjem v Zagrebu.