Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Deja Crnović

Torek,
12. 2. 2013,
8.50

Osveženo pred

7 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

ocenili smo

Torek, 12. 2. 2013, 8.50

7 let, 9 mesecev

Nula Kelvina

Deja Crnović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Drenov Grič (2012)

Morda se na zabavnem ovitku drugega albuma domače zasedbe Nula Kelvina člani res sprehodijo čez prehod za pešce, kot so to pred studiem Abbey Road leta 1969 storili člani največjega benda vseh časov, a v ozadju fotografije ni londonske ulice in na pločniku parkiranih starih avtomobilov, temveč obrisi tipične pokrajine z obrobja Ljubljane in seveda pripadajoča cestna oznaka Drenov Grič. Nula Kelvina, ki so nagnjeni k parodijam, se lahko spogledujejo z velikani, a bolj kot Beatlom so glasbeno podobni Ben Folds Five. Kar seveda ni nič slabega.

Drenov Grič je solidna zbirka klavirskega popa, ki seveda izvira iz zdaj že skoraj daljne preteklosti, a kljub temu zveni dovolj sveže. Že druga skladba Kako naj te pogrešam ("če sploh ne odideš") se lahko pohvali z mogočnim refrenom, ki se kljub osladnemu besedilnemu začetku sprevrže v šaljivost, ki tudi sicer zaznamuje album. Na njem se člani, ti se tudi v spremnem besedilu zahvaljujejo šestdesetim, sprehajajo med obrazci z nekaj vplivi bluesa, retro klavirskega popa, pa tudi z malo poskočnosti, značilne za balkanski prostor.

In medtem ko njihovi glasbi težko kaj zamerimo, nas je občasno razžalostila preproščina besedil, kot je rahlo moraliziranje v skladbi Dan zvezde, kjer se lotijo puhlosti življenja domače estradnice, in v sicer izjemno spevni skladbi Na Golici (pod goro), pa tradicionalno slovensko rimanje na besede sanje, stanje, vanje, ter prepevanje o cipah in učiteljicah z mini IQ-jem in maksi joški. Preproščina tako celo malce uniči sicer zabavno skladbo Danes – poskočnico, v kateri avtor besedil in pevec Marko Boh prepeva o tem, kako se bo znebil svoje drage.

Tvegano početje končajo še s povsem banalno skladbo Komad za nafilat plato in z njim dokončno zaokrožijo nelagodje med glasbo in besedili. Priznamo, slednja so sicer še vedno boljša od številnih domačih pop izdelkov, a za album, ki bi rad gradil prav na njih, v nekakšnem kavarniško-kabarejskem slogu, bi se verjetno splačalo malo pogosteje pošaliti na svoj račun.

Drenov Grič je soliden domači izdelek z obetavnim uvodom, a malce razvodenelim koncem.

Ne spreglejte