Koprčan snuje psihološko grozljivko

Nekdanji pevec benda D-fact se je podpisal že pod 50 glasbenih videospotov, a zdaj so pred njim dva kratkometražna filma in prva prava slovenska psihološka grozljivka.

Kako je prišlo do zamisli o psihološki grozljivki? Že nekaj let sem želel posneti grozljivko, a me scenariji, ki sem jih doslej napisal, niso prepričali. Zdi se mi, da smo v Sloveniji žanrsko rigidni, da imamo predvsem drame s sorodnimi tematikami: samomor, alkoholizem, razpadle družine in zakonske težave. Saj so nekateri filmi izredni, a teme so že izrabljene. V tem pogledu je Petelinji zajtrk odstopal od povprečja. Je romantična drama, privlačna zgodba, brez duhamornih tišin, značilnih za slovenske filme ... Verjamem, da je pri nas interes tudi za druge žanre, a se jih preprosto ne snema.

Bili so poskusi. Denimo: Morana in Rabljeva freska sredi devetdesetih ... Od takrat je že 15 let! Na leto dobimo v povprečju štiri filme, ki naj bi prišli v kinodvorane, in čisto vse so drame. Še komedij je manj. Ni znanstvene fantastike, ni grozljivk, ni trilerjev, z izjemo Pokrajine št. 2, ni avanturističnih, zgodovinskih ... Ni filmov Kralj Matjaž ali Martin Krpan, ki bi bili posneti na novodobni način. Je že čas, da dobimo pravo psihološko grozljivko. Grozljivke so sicer popcorn movie (pokovka filmi) in so po gledanosti statistično na drugem mestu za filmskimi hiti. Mislim, da bo grozljivka v slovenskem jeziku še dodatno vžgala.

Film torej nima umetniških ambicij? Umetniški film prav gotovo ne bo. Bo direkten, z ogromno dialogov in brez duhamornih tišin. Morda pa postane kulten. (smeh)

Prijave za avdicijo ste zaključili pred nekaj dnevi. Je bil res naval? Morali smo jih prekiniti predčasno, saj se je prijavilo že skoraj tisoč kandidatk in kandidatov.

Pa se vam ne zdi, da ste začeli z oglaševanjem nekoliko prezgodaj? Z ekipo smo se odločili za tak pristop predvsem zaradi želje, da bi se čim več ljudi prijavilo na avdicijo, kar nam je uspelo.

Preberite še: