ocena filma
Petek, 22. 11. 2024, 21.38
3 tedne, 3 dni
Ocena filma Konklave (Conclave)
Konklave: blagoslovljeni oskarjevski favorit
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,95
Ralph Fiennes je zaslovel v vlogah zlobcev, kot je bil Amon Goeth v Schindlerjevem seznamu in Mrlakenstein v Harryju Potterju, a šele tukaj pokaže, kako izjemen bi bil v vlogi detektiva.
Konklave je film o napetih volitvah papeža, o spletkah in zahrbtnih igrah politike in iskanju odgovora na vprašanje, kakšno prihodnost želimo. V luči aktualnih mednarodnih političnih turbulenc in predvsem rezultata ameriških volitev je film idealen favorit za oskarja. No, konec leta prihaja še en, ki je še boljša metafora. A najprej o filmu Konklave.
Konklave spremlja dekana kardinala Lawrencea, ki je po papeževi smrti zadolžen za organizacijo izvolitve papeža oziroma konklave. Lawrence se bori s krizo vere, a mu papež ni dovolil odstopiti, saj mu je zaupal glede organizacije. Kot omeni eden izmed kardinalov, ko zre v šahovnico sredi igre ob papeževi smrtni postelji, je bil vedno osem potez pred njim. In, kot se izkaže tekom filma, pred vsemi.
Poglejte napovednik:
Detektivka v Vatikanu
Lawrence je vesten božji služabnik, ki se zaveda dogme, da naj bi pri izbiri papeža delovala božja roka, vendar je obenem tudi previden glede potencialnih mahinacij in drugih nečednih človeških vplivov. Ima svojega favorita, liberalnega ameriškega kardinala Bellinija, in izkazuje odkrito antipatijo do tradicionalističnega favorita Tedesca, ki želi povrniti latinsko mašo in ukiniti druge progresivne napredke Rimokatoliške cerkve iz zadnjega pol stoletja.
Zbor kardinalov se združuje v majhne skupine, ki razpravljajo o kandidatih in spletkarijo, kako povzdigniti svoje favorite.
Po nekaj krogih glasovanja se izkaže, da so bile vse napovedi napačne, saj se začneta v ospredje prebijati dva nepričakovana kandidata. Lawrence skrbno bdi nad postopkom, a sluti zarote in se potrudi, da znotraj procesnih omejitev konklave prične preiskavo nekaterih sumljivih dogodkov. A takrat kot božje znamenje v osamo konklave vdre zunanji svet.
Chiaroscúro v filmu
Nemški režiser Edward Berger, ki je predlani zaslovel z Netflixovo oskarjevsko vojno dramo Na Zahodu nič novega (All Quiet on the Western Front/Im Westen nicht Neues), pred tem pa se je dolga leta kalil predvsem v televizijski produkciji, tukaj združi vse svoje močne strani – napetosti med ljudmi v zaprti sobi in osupljivo fotografijo, ki se zgleduje po množici renesančnih slik – predvsem tistih, ki jih najdemo v Vatikanu.
Slikarsko tehniko chiaroscúro, ki izkazuje mojstrski prikaz kontrastov med svetlim in temnim, so izpopolnili renesančni slikarji, predvsem Caravaggio in kasneje tudi Rembrandt.
K odličnemu vzdušju v filmu pripomore tudi izjemna zasedba, ki jo vodi Ralph Fiennes v vlogi kardinala Lawrencea, omeniti pa je treba še Stanleyja Tuccija, Johna Lithgowa, Sergia Castellitta in Isabello Rossellini. Njihova navdušujoča igra naredi veliko za prepričljivost dogajanja in vzpostavitev napetosti, saj bi to težko zatrdili za scenarij.
V Sikstinski kapeli nič novega
Film je zastavljen kot kriminalka oziroma triler, saj je veliko vzporednic med Lawrenceovo organizacijo konklave in detektivom, ki preiskuje primer. A oboževalci tega žanra boste s pozornim ogledom že po nastavku dogajanja zlahka ugotovili nekatere ključne točke preobrata in večino razpleta, saj so ti elementi zgodbe tako očitni, da jih ni mogoče ignorirati.
Glavni favorit v konzervativni struji je kardinal Tedesco, ki ga odlično odigra italijanski igralec Sergio Castellitto. Zagovarja vrnitev Cerkve v srednji vek.
Enako predvidljivi so moralni nauki filma, ki bi težko predstavljali bolj mainstreamovski kompromis med liberalističnim napredkom in konzervativističnim prepričanjem v trdnost temeljev zakrnelih inštitucij. To v filmu Konklave kakopak pooseblja Rimokatoliška cerkev, vendar lahko na simbolni ravni to zgodbo apliciramo na precej širši kontekst – od korporacij do demokratičnih držav in totalitarizmov, skratka, povsod, kjer ima skupina ostarelih moških v rokah moč, da odloča o prihodnosti večine.
Stanley Tucci kot (za katoliško Cerkev) ultraliberalni kardinal Bellini zagovarja konec celibata, prijaznejši odnos do LGBTQ+ skupnosti in – za vse najšokantnejšo – večjo vlogo žensk.
Princ teme prihaja
A naj se vrnem k zgornji "vabi", kateri letošnji film bi bil lahko še boljša metafora za ameriške volitve kot Konklave. Nekateri nedvomno najprej pomislijo na distopične vizije Furiose in Peščenega planeta, a očitnejši izbiri bi bili Gladiator II in (kakopak) Vajenec. Vendar pa december skriva še en potencialni presežek, film o zlobnem bogatašu, ki povsod ustvarja kaos in nesrečo, medtem ko sesa kri nedolžnih. Tako da bodo Konklave vsekakor favorit za oskarja, ampak če bi želeli metaforo za ameriške volitve, počakajte na Nosferata.
Ali je film Konklave (Conclave) vreden ogleda?
Če imate radi napete in odlično posnete filme, v katerih nekateri izmed najboljših igralcev starejše generacije mojstrsko izkazujejo svoje veščine, vam bo Konklave zagotovo všeč. Če ste po drugi strani ljubitelj nepredvidljivih zapletov ali pa imate resnično progresivne družbene poglede, pa vas zna film pustiti nekoliko zdolgočasene in hladne.
Konklave (Conclave)Režija: Edward Berger
Igrajo: Ralph Fiennes, Stanley Tucci, John Lithgow, Merab Ninidze, Isabella Rossellini, Lucian Msamati, Sergio Castellitto, Brian F. O'Byrne, Carlos Diehz
Žanr: Triler
Dolžina: 120 minut
Preberite še:
