Kaj se zgodi, ko se na Big Brotherja prijavi prodajalec rib?

Potem ko si je italijanski režiser Matteo Garrone leta 2008 na festivalu v Cannesu za svojo kriminalno dramo Gomora prislužil veliko nagrado žirije, se je odločil, da je čas za nekaj drugega – odločil se je, da se bo podal v svet komedije in posnel film Resničnost, katerega scenarij je osnovan na resničnih dogodkih. "Po Gomori sem hotel narediti drugačen film; spremeniti sem želel ton, zato sem se odločil, da poskusim s komedijo. Resničnost je nastala iz preproste, resnične zgodbe, ki smo jo preoblikovali, da bi ustvarili komentar o sodobni družbi."

Zgodba filma, ki je sicer postal nekoliko temačnejši, kot je režiser sprva načrtoval, govori o precej tipičnem neapeljskem prodajalcu rib – Luciano je rojen igralec, ki uživa v nastopanju pred svojimi strankami in sorodniki. Ko ga v to prepriča družina, se odpravi na avdicijo za resničnostni šov Big Brother, sosledje dogodkov pa pripelje do tega, da med sanjarjenjem o takojšnji slavi njegovo dojemanje resničnosti postane vse bolj izkrivljeno. "Gre za film o dojemanju resničnosti, zgodbo o človeku, ki zapusti resničnost in vstopi v izmišljen svet. Protagonist filma Luciano se mi je vedno zdel kot sodobni Ostržek, poln otroške nedolžnosti in naivnosti. Snemal sem ga, kot bi mu sledil pri fantastični dogodivščini. Neprestano sem lovil tisto krhko ravnovesje med sanjami in resničnostjo ter iskal – tudi v figurativnem smislu – nekakšno pravljično razsežnost, nekakšen magični realizem," pravi režiser.

V glavno vlogo svoje pripovedi o fantazmagoričnih učinkih resničnostne televizije na običajnega človeka, umeščene v postberlusconijevsko Italijo, je Garrone postavil Aniella Arena – ta je svojo kariero začel v gledališki skupini zapora Volterra, kjer še vedno prestaja 20-letno zaporno kazen. Za sodelovanje pri Resničnosti, ki je njegova prva filmska vloga, so mu dovolili dnevne izhode.

Nagrajeni film v Kinodvor prihaja 20. februarja, premiere filma se bo udeležil tudi sam režiser Matteo Garrone.

Predsednik žirije v Cannesu je o filmu sicer dejal: "Tako kot številne člane žirije je tudi mene prepričala mešanica humorja in drame, interpretacija glavnega igralca ter igralke, ki nastopi v vlogi njegove žene, velika naklonjenost, ki jo režiser izkaže svojim igralcem, njegova sposobnost, da oživi tradicijo commedie all’italiana … Film ni brez pasti; lahko bi bil pokroviteljski, pa ni, lahko bi bil žaljiv, pa ni. V prvi vrsti ga odlikuje velika humanost pri podajanju zgodbe."