Petek, 12. 10. 2012, 16.25
8 let, 8 mesecev
Kaj prinaša novi album skupine Plavi Orkestar
Album Sedam je najprej nosil naslov (R)evolucija, pa potem Ti misliš, da je meni lako, zdaj pa bo tudi na CD-jih izšel pod naslovom Sedam. Lošić pravi, da so se naslovu Revolucija odpovedali, ker je ta beseda v zadnjih treh letih, po nastopu krize in potem ko so že najavili naslov albuma, izgubila svojo moč. "V vmesnem času so že vse poimenovali Revolucija. Neki filmski festival se je imenoval Revolucija, keks revolucija, tampon revolucija. Kako naj potem še mi kot zadnji v vrsti tako poimenujemo svoj album."
Zdaj se seveda vsi ukvarjajo s številko sedem, "zadnjič so mi v intervjuju za neki hrvaški medij povedali, da je sedem številka, ki ima tisto pravo energijo, da ubrani planet pred katastrofo", se zabava Lošić in priznava, da je življenje precej bolj preprosto in da je sedem pač številka, ki se je dobro rimala v refrenu istoimenske skladbe.
1. (R)evolucija (z Dubioza Kolektivom)
"Gostoval sem na albumu Dubioze Kolektiva v skladbi Vidi, vidi, vidi, kjer pojem refren stare pesmi Fa, Fa, fašista, nemoj biti ti. Z njimi sem hodil na koncerte in začeli smo se družiti. So izjemno duhoviti, ironični, takoj smo razumeli. Oni sicer prezirajo ta ortodoksni alternativni svet, ki je zelo izključujoč, a so hkrati njegov največji predstavnik. Ko so poslali svoj del skladbe, sem takoj vedel, da ta opisuje ves duh tega časa in tudi tega albuma."
2. Sedam
"Sedam je avtorefleksija z malo samoironije. Mi smo bend iz osemdesetih, in ko danes vidiš naše fotke, smo videti kot sodoben bend: jaz sem videti kot nekakšen prvi emo na Balkanu, preostali člani pa kot prahipsterji. Na Tumblrju, Pinterestu opažam, kako mladina objavlja naše fotke in piše, da smo vintidž. Zato smo naredili vintidž iz samih sebe, vzeli smo zvok iz osemdesetih, kot da je to stara pesem Plavega Orkestra, in našli smo nekoga iz losangeleškega radia, da nam je posnel uvod v to skladbo, češ da gre za lep zvok osemdesetih."
"Skladba govori o tem, kako se, ko si najstnik, jeseni spet vrneš v mesto. Urediš se, konec poletja je, dekleta so se vrnila z morja, ti si v zanosu, vse je lepo, barve so lepe, veter je topel. In v tej pesmi, ki je malo melanholična, se jaz sprehajam mimo sarajevskih izložb in v njih zagledam svoj obraz. Jaz se v sebi počutim mladega, a nič več ni isto, moj obraz ni več isti, moje misli niso več iste in ona se nikoli več ne bo pojavila, midva nikoli več ne bova šla skupaj na morje, nikoli več ne bova brezskrbna mulca … Melanholična skladba, čeprav je lahkotna in poletna."
3. Nedodirljiva
"Pesem o vseh teh dekletih, ki si mislijo, da so posebne, in jim nikoli v življenju ne prideš blizu. Potem te pa po 10, 15 letih vprašajo, zakaj nikoli nisi pristopil k meni. Zato, ker si bila nedostopna." "To je najljubši komad Nikše Bratuša, našega producenta. Vedno ga predstavlja kot najbolj reprezentativen komad albuma."
4. Slatke čari
"To pesem sem napisal v Bruslju, spominjal sem se dneva, ko sem sedel za Bežigradom v nekem kafiču, ko so mi potonile vse ladje. Mimo mene je šla neka punca in me pogledala, kot da bi čutila, da potrebujem nekakšen impulz, da se poberem z dna, se mi je nasmejala, potem pa odšla v mesto. Pomislil sem, kako takšne osebe nikoli več v življenju ne srečaš, da so to srečanja, ki se zgodijo v trenutku, imela sva svoj čaroben trenutek. V zadnjem delu pesmi govorim, kako sem zamudil veliko vlakov in se pripravljam na finalni sestanek s samim seboj."
5. Amerika
"Amerika je prvi singel z albuma, za katerega smo mislili, da bo veliki hit, pa se to nikakor ni zgodilo. S skladbo Amerika smo se ukvarjali en mesec, da bi le zvenela dobro, da bi ljudje v klubu plesali nanjo, a ljudem je bolj všeč, da jim poješ o ljubezni. Zdaj šele vidim na koncertih, da jim je skladba vedno bolj všeč in očitno je to naša usoda: skladbe niso hiti takoj, ampak to postanejo v dveh letih."
6. Ti misliš, da je meni lako (z Dragano Mirković)
"Kot bend imamo veliko zgodovino nesporazumov. Smo otroci iz umetniških šol in radi delamo tviste, majhne incidente, da je stvar bolj zanimiva, a tako hudih očitkov kot pri tej skladbi, nismo bili deležni še nikoli."
"Gre za staro melodijo, ki sem jo že uporabil v seriji Vratiće se Rode, kjer sem sodeloval z Wikluh Skyjem in Šabanom Bajramovićem, žal že pokojnim velikanom etnoglasbe. To je bil na žalost njegov zadnji posnetek. Meni pa je na to matrico vedno padala neka druga melodija in ves čas sem želel to skladbo posneti s Plavim Orkestrom. Potem smo srečali svojo staro prijateljico Dragano Mirković, ta je leta 1985, ko smo se tudi mi pojavili na sceni, veljala za najmlajšo zvezdo folk žanra in vedno se nam je zdelo, da bi morali delati skupaj. Sedemindvajset let pozneje smo vendarle skupaj posneli pesem."
"Zanimiva podrobnost je, da bo ta pesem verjetno najbolj priljubljena pesem Plavega Orkestra vseh časov. Bolje biti pijan nego star, Suada … To so skladbe, ki so potrebovale štiri leta, da pridejo do nekega spodobnega števila klikov, danes se seveda tako meri uspešnost, ta pesem pa je v dveh mesecih dobila dva milijona klikov, kar pomeni, da jih bo verjetno čez kako leto imela že pet milijonov. Istočasno doživljamo strašne napade, morda celo najhujše v karieri. Spominjajo me na napade, ki smo jih doživeli, ko smo se pojavili s pesmijo Suada. Če bi takrat obstajala spletna družbena omrežja, bi bilo še huje (smeh). Ljudje se res iskreno trgajo od negodovanja, češ kako smo to mogli, "R. I. P. Plavi Orkestar", "Žal mi je, da sem vas kadarkoli poslušal" …
"V Beogradu smo pred kratkim imeli koncert, morda največji koncert moje kariere, mi pa smo se bali, kako bomo igrali pred 120.000 ljudmi, če je bil v javnosti tak odziv. Ko sem videl to množico, kako namesto vžigalnikov dviguje svoje mobitele, sem videl, da se je zgodil prelom, da se življenje vendarle dogaja drugje, ne na spletnih forumih in omrežjih."
"Ker smo odgovoren, občutljiv bend, ne želimo prizadeti ljudi, ki nas imajo radi, rad bi rekel samo: če se odrečejo tej pesmi, se morajo odreči številnim skladbam z našega repertoarja, na primer Zelene su bile oči te, Suada, duet z Nado Obrič Šta če nama šoferima kuča. Tudi to je Plavi Orkestar. Vedno si želimo incidenta, da bi bilo bolj zanimivo, a na koncu nam je žal, če se kdo vznemiri. Vedno smo razburili več strasti, kot smo jih znali pomiriti."
7. S tvojim imenom na usnama
"Zadnja pesem, ki je bila napisana za ta album. Imeli smo pop-funky matrico, jaz pa sem se mučil z besedilom. Ta skladba je nastala v podaljšku tekme in govori o tem, kako se človek znajde v srednjih letih in postane povsem neresen. To je skladba o tem, kako se moraš sprijazniti s svojimi leti."
8. Od kod si doma
"Pri tej skladbi me je bilo izjemno strah. Predstavljajte si Ljubljančana, ki pride v Sarajevo pet sevdalinke! Ko sem napisal refren, sem šel v studio k Magnificu in Schatziju, da bi ju vprašal, kako se jima zdi refren v slovenščini. Pa sta rekla, da naglas ni čisto v redu, da se ne izgovarja od-kod, temveč bolj 'odkod'. In potem smo to mleli sedem dni, kako ta 'odkod' pravilno zapeti, a na koncu sta rekla, pa saj je dobro, ti samo piči, bo že okej."
"Imel sem strahotno potrebo, da posnamem ta komad. To ni komercialen komad, vem, da ga bodo ljudje sčasoma odkrili, nekako gre za zelo sentimentalno pesem. Govori o tem, kako sem leta 1992 odšel iz Sarajeva in prišel v nepoznane kraje, ne da bi vedel, da bom tukaj preživel del svojega življenja."
"Slovenijo doživljam kot blago, pomirjajočo deželo s finimi toni, lepimi pejsaži, dobronamerni ljudmi ... Mentaliteta tukajšnjih ljudi je blaga, jaz pa prihajam iz krajev, kjer je strast močnejša, kjer si partnerja grozita s priborom … Tukaj je vse v nekih mejah značaja, kakršen je moj.
9. Bi li pošla sa mnom
"Ta pesem govori o Hvaru, majhnem mestu, kjer imam namen preživeti preostanek svojega življenja. Kjer bom živel otoško življenje, čakal turiste, jih pospremil domov, hodil na trgatev grozdja, oljk in tako preživel preostanek življenja. Bi li pošla sa mnom je poziv njej, da pozabiva na vse odvečne skrbi in da uživava v tem, da je nad nama nebo in okoli naju morje."
10. Život nije bajka
"To je song, v katerem se mora človek sprijazniti, da nekdo, o kom sanjaš vse življenje, ne bo nikoli tvoj. Da se to nikoli ne bo zgodilo. Človek vedno ohranja neko upanje, da se bo ta oseba vendarle razšla s partnerjem in ugotovila, da sem bil jaz tisti pravi, da sem jaz tisti, ki je najbolj duhovit, njen soulmate, da ji bo samo z menoj lepo skupaj, da bova potovala na jug Grčije in tako naprej. Pesem govori o tem, da se to ne bo zgodilo, ker ima ona dva otroka, moža … (smeh). Nikoli ne bosta spet skupaj, samo ko se bosta srečala, si bosta molče pokimala."
11. Svako od nas nosi svoju bol
"Ta pesem govori o tihih znakih, ko si z nekom že dolgo … Zdaj šele ugotavljam, da je to v resnici ljubezenska plošča (smeh), še dobro, da imamo na albumu Dubiozo Kolektiv in Ameriko, sicer …"
"Skratka ta pesem govori o majhnih znakih, ki ti odkrivajo, da te oseba, s katero si že zelo dolgo, počasi zapušča. Ptica ljubezni je odletela iz vajinega doma in ljubezen tu ne stanuje več, ta ptica se ne bo nikoli več pojavila na oknu. Boli te srce, a ničesar ne moreš storiti. V življenju je vedno tako, da je ljubezen na strani tistega, ki manj ljubi. Ti vidiš, da odhaja, da ima druge načrte in da to, kar sta imela vidva, počasi ugaša."