Gwen Stefani

TIP: Odlično narejena, a ne ravno prepričljiva podlaga za uveljavljanje svoje blagovne znamke.

Gwen Stefani, sicer tudi pevka No Doubt, je v zadnjih treh letih postala prava pop ikona. Njen tako gromozanski uspeh, ki ga verjetno še sama ni pričakovala, je plod njene pozitivne energije, s katero je navduševala v No Doubt; izvrstne, vznemirljive in raznolike glasbe na njenem odličnem prvencu Love.Angel.Music.Baby ter spretno oblikovanega imidža, katerega osnova je bil sila dodelan in z vsemi pravili skregan modni slog. Gwen je tako postala trendsetter, kakršnega ni bilo že od poznih osemdesetih. Praktično karkoli je storila ali oblekla v zadnjih treh letih, je že naslednji trenutek postalo trend - in to ne samo v glasbi. Pri tem je ni niti malo oviralo niti dejstvo, da je v tem času postala tudi srečna mamica. Zaradi vsega tega, kot tudi zaradi vseh velikih in dobrih sprememb, ki so se v zadnjem času zgodile v popu, je bilo pričakovanje njenega novega albuma še toliko večje.

No, že po prvih taktih uvodne jodlarske, hip-hop/nu-soul skladbe Wind It Up, ki bo postala prvi hit tega albuma, pa postane jasno, da so bila pričakovanja prevelika. Gwen je še vedno hudičevo šarmantna, pozitivna, topla, iskriva in simpatična, vendar za ta album preprosto ni izbrala pravih skladb. Vse skupaj sicer res zveni zelo trendy in deluje, kot nujnost, če hočete biti v teh naspidiranih časih vsaj še malo in, vendar prave vsebine na tem albumu preprosto ni. Njene nove skladbe so tehnično in aranžamjsko sicer čista znanstvena fantastika, slogovno pa so živ dolgčas. Pravzaprav so največje negativno presenečenje refreni, ki jih v bistvu ni, oziroma so tako neizraziti in razvlečeni, da jih človek sproti pozabi. Sicer se Gwen tudi tokrat trudi zajeti kar največ možnih slogov. Prevladuje pa malce trši nu-soul z veliko čisto pomehkuženga kvazi rapanja in šepetanja. Precej je tudi pop hip-hopa - če se temu sploh lahko tako reče. Tisti bolj zanimivi del albuma pa tvorita dve skladbi, v katerih se Gwen zazre v rahlo plesno elektroniko na način kakšne bolj umirjene Madonne izpred kakega desetletja. Čisto korektne pa so tudi tiste bolj pop rocky pesmice. Kot že rečeno, pa so vse te skladbe v manjšini.

Kljub vsemu (razen, če bo zgodil čudež) pa se za komercialni uspeh tega albuma ni bati. Plošča je sicer še preveč sveža, da bi lahko ugotavljali njene prve uspehe na lestvicah. Definitivno pa so se v štabu Gwen Stefani odločili, da bodo ustvarili dva ali tri hite s tega albuma na povsem umeten način. Pevkino pojavo in podobo bodo "posodili" vrhunskim modnim kreatorjem. Njene sprehode v luksuznih oblekah pa bodo skrbno posneli in zapakirali v estetske video spote, katerih podlaga bo ena izmed njenih skladb. Seveda bo najbolj postranska zadeva pri celi stvari sama skladba, ki bo zgolj relativno prijetna kulisa njenih modnih in vizualnih ekstravaganc. Ob neštetih ponavljanjih na največjih televizijskih postajah, ki so zagotovo že dogovorjena, pa bo tudi sama pesem ljudem prišla v uho in še kam drugam. Gwen bo torej predvsem blagovna znamka, ki jo imajo vsi radi in se dobro trži. Na tiste bolj šarmantne in vznemirljive čase, ko je bila Gwen predvsem vroča in hudo prepričljiva pevka, pa bo treba kar pozabiti najmanj za časa promocije tega albuma, če ne še za dlje. Mora se bo kaj spremenilo na bolje, ko bo Gwen spet začela delati z No Doubt, kar si baje močno želi.

Skratka, časi nedolžnosti so za Gwen mimo. Ostal je le še visoko-proračunski korporacijski vzorec nadvse premišljenega obnašanja ter bolj ali manj čisto reklamnega prepričevanja. To pa sta že stvari, ki z glasbo, ki je je na tem albumu že itak bore malo, nimata več nobene prave zveze.