Fatalna Monica Bellucci dvakrat "ponižana" do zvezd

Ob premieri filma Malena leta 2000 je časnik Variety zapisal, da gre za film precej manjšega obsega, kot je to Tornatorejev angleški epski film The Legend of 1900. Malena je "drobcen" film, pa vendar čudovito narejena zgodovinska drama o fantazijah 13-letnika in njegovi sireni. Kombinacija zgodovinske zgodbe in odisejade neke ženske, kaznovane zaradi svoje lepote, ima po mnenju časnika premalo globine in premalo relevantnosti. Erotične prvine in nostalgija za izgubljeno Italijo so ga povzdignile nad komercialni uspešnici Poštar in Cinema Paradiso. Kritiki so film primerjali tudi s Fellinijevim delom. Fellini po njihovem mnenju tudi opisuje pubertetnike, razvnete od poželenja po ženskah, le da Fellini opazi tudi humor, ki ga priloži spolnim obsesijam. Malena se počasi potaplja v temačnost, preden postane žrtev javnega ponižanja, ki se zdi močno pretirano, glede na predhodno dogajanje.

Napovednik filma Malena:

Malena je drama režiserja Giuseppeja Tornatoreja, ki se dogaja v 40. letih na Siciliji, ko Italija vstopi v drugo svetovno vojno. Malenin mož Nino Scordia, ki ga igra Gaetano Aronica, se odpravi v vojsko. Malena zve, da so njenega moža ubili, in se nekako poskuša soočiti z izgubo, preseli se v mesto, ki se nekako trudi navaditi na prisotnost prelepe ženske.

Njena lepota privlači prav vse moške prebivalce, med drugim tudi 12-letnega Renata (igra ga sedaj 26-letni Giuseppe Sulfaro). Kljub govoricam se trudi ostati zvesta možu. Renato postane obseden z Maleno in se prepušča fantazijam ter opazovanju njenega žalovanja. Meščani se Malene izogibajo in začenjajo verjeti vse najslabše o njej, glavni razlog je njena osupljiva lepota. Zaradi revščine je sčasoma prisiljena v prostitucijo, preda se Nemcem, kar opazi tudi Renato.

Zaradi obsedenosti ga ženske odpeljejo na eksorcistični ritual. Po koncu vojne se vrne Malenin mož, ki od Renata izve, kje se nahaja Malena. Ko se z možem vrneta v svojo vas, je Malena deležna vsega spoštovanja lokalnih opravljivk. Film se zaključi s prizorom na plaži in Renatovim razmišljanjem o ženskah in Maleni.

Nepovratno

Vloga brutalno posiljene ženske v filmu Nepovratno (Irreversible) francoskega režiserja Gasparja Noéja pa je Belluccijevo povzdignila tudi med drugačne zvezde. Zaradi dolgih nasilnih prizorov so predvsem ženske množično zapuščale kinodvorane. Mnogi kritiki so film označili kot enega najbolj neprijetnih in kontroverznih filmov leta 2002. Newsweek je poročal, da je bil to film, zaradi katerega so v letu 2002 gledalci največkrat zapuščali dvorane.

Celotna zgodba je posneta nazaj, v 13 sekvencah, vsak sekvenca se začne v trenutku, kjer se konča naslednja. Prizor posilstva traja devet minut, zaradi digitalne montaže je videti je kot en sam kader. Posneli so ga v šestih snemanjih. Monica Bellucci in Jo Prestia sta v obdobju dveh noči snemala šestkrat. Belluccijeva je povedala, da je bilo najlažje snemati prvič, saj se je na vsakem naslednjem snemanju bolj zavedala, kaj se bo zgodilo in je morala poskrbeti, da zaradi tega ni trpela njena interpretacija vloge. Na projekciji filma v Cannesu je Monicin mož Vincent Cassel, ki v filmu igra njenega ljubimca, ob pogledu na svojo ženo, vso okrvavljeno in brutalno posiljeno, zajokal in ga je morala Belluccijeva tolažiti, češ, da gre samo za film.

Film so deloma posneli v underground "sadomazo" pariškem klubu, ki so mu dodali rdečo luč. Zaradi morebitnih očitkov, da gre za homofobični film, se je režiser, pisec, fotograf in monter Gaspar Noe odločil, da bo v omenjenem klubu zaigral moškega, ki se samozadovoljuje.

Ni nasilen le film, tudi zvok naredi svoje

Prvih 30 minut filma so podložili z zvokom frekvence 28 Hz, ki je skoraj neslišna, zelo nizka frekvenca. To je zvok, podoben tistemu, ki ga sproži potres. Pri ljudeh povzroči slabost, vrtoglavico, bruhanje. To je bil tudi glavni razlog za množične odhode iz dvoran med prvim delom filma. Zvok so dodali prav zaradi spodbujanja tega odziva.

Kritiki so poudarili, da je film ravno zaradi svoje strukture moralen – najprej predstavi maščevanje, šele pozneje dejanja, ki so ga povzročila. Gledalci so tako prisiljeni procesirati najprej maščevanje, zato lahko bolj poglobljeno razmislijo o njegovih posledicah.