Bodo tudi filmski junaki ugasnili svoje cigarete?

Predstavljajte si Humphreyja Bogarta med slonenjem ob točilni mizi v Casablanci, a brez cigarete med ustnicami, ali zaslišanje Sharon Stone v Prvinskem nagonu, ki se ne prične s prižiganjem cigarete. Kaj bi bila brez cigarete na neskončno dolgem ustniku Holly Golightly v Zajtrku pri Tiffanyju ali Sandy v črnih pajkicah in z rdečo šminko na koncu Briljantine?

Disney je nedavno kot prvi veliki filmski studio razglasil, da bo iz svojih družinskih produkcij popolnoma izgnal kajenje, protikadilstvo pa bo skušal vcepiti tudi hčerinskima podjetjima Miramaxu in Touchstonu. Ob tej priložnosti so predstavniki protitobačne organizacije The American Legacy Foundation poudarili rezultate raziskave, po izsledkih katere je pri otrocih, ki so najbolj izpostavljeni kajenju v filmih, trikrat bolj verjetno, da bodo pričeli kaditi.

Kajenje se sicer pojavi tudi v animiranem (in igranem) filmu 101 dalmatinec, kjer negativka Cruela De Vil v roki pogosto drži ustnik s cigareto. Takšne filme bodo pri Disneyju označili s protikadilskim opozorilom.

MPAA bo poleg spolnosti, nasilja in preklinjanja pozorna tudi na kajenje

Že maja je The Motion Picture Assosiation of America (MPAA), ki pri ameriških filmih igra vlogo cenzorja in določi starost gledalcev, za katero je film primeren oz. neprimeren, napovedala, da bo v prihodnosti pri ocenjevanju filmov pomembno tudi v njem prikazano kajenje. Poleg spolnosti, nasilja in preklinjanja bo tako MPAA med svoje kriterije vključila puhanje dima. Zdi se, da tobačnim izdelkom na velikem platnu ni rešitve. Ali pač?

Ali je Bogie brez cigarete še vedno Bogie?

Kajenje se v filmih pojavlja že vse od samih zametkov sedme umetnosti in stoletje kasneje kljub boljšemu razumevanju slabih učinkov tobaka igralke in igralci za potrebe filma še vedno prižigajo cigarete. Klasični film noir si je nemogoče predstavljati brez oblakov dima, še bolj pa je nepredstavljiv pogled na Humphreyja Bogarta brez cigarete, ki je po vsej verjetnosti kadil v prav vseh svojih filmih. A Bogart ni dočakal niti 60. rojstnega dne, saj je umrl zaradi raka na grlu in požiralniku, med igralci, ki so umrli zaradi posledic kajenja pa še zdaleč ni edini (Betty Grable, Steve McQueen in Yul Brynner so podlegli pljučnemu raku, Sammy Davis Jr. je imel raka na grlu, Johna Wayna je pokončal rak na pljučih in želodcu, zaradi pljučnega raka pa je pravzaprav umrl tudi Walt Disney).

Filmi, ki se dogajajo v 40. letih prejšnjega stoletja pa vseeno ne bi delovali avtentično (v smislu "historične pravilnosti"), če bi se odvijali brez cigaret. Iz te dobe lahko med filmi, ki jih kajenje najbolj zaznamuje, izločimo Now, Voyager iz leta 1942, kjer Bette Davis in Paul Henreid takoj po končanem razmerju prižgeta cigareti in v čarobnem dialogu prek dima brez vsakršnega fizičnega dotika ustvarita intimno ozračje. Ne prezrimo nepozabnega To Have and Have Not z Bogartom in Bacallovo, med katerima cigareta nikoli ni bila le cigareta. V časih, ko strast na velikem platnu ni bila zaželjena, so le-to precej dobro izrazili (tudi) s cigaretami.

V bel papirček zavita erotika

Bela smotka je imela zelo očiten namen tudi v Briljantini, saj je Olivia Newton John šele s cigaretnim ogorkom pod čevljem resnično postala seksi. Audrey Hepburn je v Zajtrku pri Tiffanyju s pomočjo cigarete na dolgem ustniku izgledala očarljivo, elegantno in samosvoje kot le kaj, drzna in samosvoja pa je bila tudi pisateljica Catherine Tramell, ki je še pred razvpitim prizorom brez hlačk v Prvinskem nagonu počasi prižgala cigareto, se posmehnila prepovedi kajenja in seveda prikovala vse oči nase. Razvpita nekadilka je nenazadnje tudi Bridget Jones, zaradi cigarete pa so nemalokrat ošteli znanko iz Seksa v mestu Carrie Bradshaw. In le kdo bi pozabil na prizor v Diplomirancu, kjer Anne Bancroft po ponesrečenem poljubu Dustinu Hoffmanu v obraz pihne zadržani dim?

Clint Eastwood je medtem s končkom cigare v vesternu Sergia Leoneja Za prgišče dolarjev ustvaril nepozaben lik, ki pooseblje hladnokrvnost, medtem ko je Nicolas Cage v Divjih v srcu z verižnim prižiganjem cigaret morda prav njegovo nasprotje. Cigare so sicer bolj ali manj zveste sopotnice največjega šarmerja med vsemi - Jamesa Bonda.

Cigarete so na velikem platnu svoj vrhunec doživele sredi 70. in v zgodnjih 80. letih prejšnjega stoletja, ko so tobačna podjetja bogato plačevala reklamiranje svojih znamk. Prej omenjeni James Bond je v Dovoljenju za umor (Licence to Kill) posegal po tobaku znamke Philip Morris, podjetje pa je to "uslugo" poplačalo s 350.000 dolarji, medtem ko je Sylvester Stallone za pol milijona dolarjev v petih filmih prižigal le smotke Brown and Williamson. Z letom 1989 se je sicer odkrito plačevanje za reklamiranje cigaret končalo, to pa nikakor ni prekinilo filmske kariere tobaka.

Je filtriranje Hollywooda sploh še mogoče?

Cigareta je ponavadi pripomoček k ustvarjanju sofisticirane, drzne ali skrivnostne avre okoli posameznega lika, medtem ko cigara stereotipno označuje bogastvo in moč. A kajenje ni le vdih in izdih dima; pri kajenju na velikem platnu sodelujejo kretnje prižiganja vžigalice ali vžigalnika, odsev ognja, zaporedje gibov z rokami, priprte ustnice ... Ni čudno, da kajenje vzbuja zanimanje, a Hollywood je kot ponavadi le precej lahka tarča, ki jo bo težko prisiliti v popoln izgon cigaret. Te so vse preveč uporaben pripomoček za priklic določenega vzdušja, po drugi strani pa stigmatiziranje skoraj zagotovo vzbudi dodatno zanimanje in upor. V prihodnosti se tako torej lahko nadejamo še večji prečiščenosti filmov, ki želijo svoj uspeh meriti v stotinah milijonov (in posledično ciljajo na širok spekter gledalcev), a blockbusterji so pod varovalom "politične korektnosti" pokleknili že davno in še enega manjkajočega vretenca v hrbtenici že tako ali tako prodanih izdelkov marsikdo sploh ne bo opazil. Bogie pa bo še vedno slonel ob točilni mizi in z eno roko stiskal cigareto, z drugo pa kozarček žganega. Nas v prihodnosti čaka lov na prisotnost alkohola v filmih?