Rietveldov rdeče-modri stol v lego različici

Rdeče-modri stol Rdeči-modri stol predstavlja eno od prvih tridimenzionalnih del umetniškega gibanja De Stijl, ki mu je pripadal nizozemski oblikovalec in arhitekt Gerrit Rietveld. Okoli avantgardnega gibanja iz prvih desetletij prejšnjega stoletja, ki je nastalo leta 1917, znanega tudi kot neoplasticizem, so se zbirali različni umetniki tistega časa. Njihovo teoretsko podstat je v istoimenskem časopisu utemeljeval nizozemski slikar, oblikovalec, pisatelj in kritik Theo van Doseburg. Med člani pa so bili poleg omenjenih še Vilmos Huszár, Bart van der Leck, Robert van 't Hoff, J.J.P. Oud in Piet Mondrian. Umetniki tega kroga so se zavzemali za čisto abstrakcijo in univerzalnost, doseženo s pozornostjo, usmerjeno k bistvu forme in barve. Poenostavljali so vizualne kompozicije, te pa tematizirali skozi horizontalne in vertikalne linije, skupaj s črno in belo so uporabljali le primarne barve.

Oblikovalec in arhitekt Gerrit Rietveld je svoj znameniti stol izdelal iz bukovega lesa leta 1918 in ga vse do leta 1920 pustil v naravni barvi, dokler mu ni arhitekt in član gibanja De Stijl Bart van der Leck predlagal, da naj stolu doda barve. Rietveld je nato izdelal novo različico, ki je bila iz tanjšega lesa ter potopljena v barve, ki jih je neoplasticizem zagovarjal. Tako je nastal prostorski objekt Mondrianovih slik, stol, ki je postal oblikovalska ikona 20. stoletja.

Rietveld je ustvarjal z idejo in željo, da bo njegovo pohištvo doživelo množično produkcijo, preprostost konstrukcije pa je bilo konceptualno ozadje njegove ustvarjalnosti. V tem duhu je tako nastal tudi rdeče-modri stol, ki se je vtisnil v kolektivni spomin.

Rdeče-modri lego stol 21. stoletja Da so Rietveldove ideje o oblikovanju in njegovi objekti aktualni še danes, dokazuje tudi lego različica rdeče-modrega stola, ki ga je leta 2004 za nizozemsko oblikovalsko znamko Droog ustvaril oblikovalec Mario Minale. V njem je združil več vprašanj in razmislekov o oblikovanju preteklosti in sedanjosti.

"Združil sem dve ikoni, zato da bi ustvaril novo. Izhodišče je bil Rietveldov rdeče-modri stol, ki sem ga soočil z lego kockami, ki predstavljajo 'gradbeni' material naše dobe. Osebno izražanje z njimi je preprosto. Je material, ki dopušča, da se lahko ustvarjate brez zadržkov," je za Droogov blog izhodiščne ideje stola predstavil Mario Minale.

Rietveld se je zavzemal za dostopnost do produktov oblikovanja, preprosta konstrukcija izdelkov naj bi omogočila njihovo široko produkcijo ali celo izvedbo po principu "naredi sam". Ta izhodišča pa je v svojem konceptu stola upošteval tudi Mario Minale.

Rietveld je razmišljal o optimalnih kosih nažaganega lesa, ki bodo sestavljali sedalo. Minale je to prevedel v kocke, ki brez sekanja in žaganja lahko postanejo kos pohištva, le sestaviti jih je treba. "Rietveld je, da bi izdelavo in sestavo stola olajšal, razstavil na 14 delov, lego kocke pa na 4445 delov. Tako je vse skupaj še preprostejše," še pravi Minale.

A čeprav lego kocke, ena izmed osrednjih igrač našega časa, obljubljajo enostavnost, proces izdelave lego stola konec koncev ni bil preprost, na omenjenem blogu še pripoveduje v Nemčiji rojen ustvarjalec. Kompleksnost procesa izdelave stola je tako izpostavil tudi vprašanje o možnostih širšega dostopa do oblikovalskih produktov, za kar se je tako zavzemal Rietveld.

Sodobni konteksti pa v razmerju do tega vprašanja odpirajo nova vprašanja, tudi opozarja Minale: "Rietveldovega originalnega stola danes ne morete več dobiti. Lahko pa najdete način, kako narediti njegovo kopijo – to je dostopno, kar pa je bil tudi moj namen. Dejstvo, da avtorsko pravo preprečuje, da bi lahko množično proizvedli lego stol, pa tako razpravo o teh vprašanjih le še intenzivira."