BIO, ki je izgubil besedo industrijski

V Ljubljano se je po dveh letih vrnil BIO, ki smo ga do zdaj povezovali z industrijskim oblikovanjem, danes pa dobiva nov simbolni in označevalni pomen. Bienale izgublja besedo "industrijskega" in (p)ostaja bienale oblikovanja, ki je pomembno stičišče in prerez slovenskega, evropskega in svetovnega oblikovanja. Ko se srečata kreacija in informacija Kot je poudaril prvi govornik včerajšnjega odprtja triindvajsetega bienala, predsednik prireditvenega odbora BIO in direktor Rika Janez Škrabec, si je ljubljanski bienale z oblikovalsko tradicijo prislužil zaupanje tujih in domačih strokovnjakov ter njihovo "željo, da tudi tu združijo svoje ambicije in znanje z načrti in ambicijami lokalnih in globalnih ustvarjalcev in kar je še posebej pomembno – industrij, komunikacijskih kanalov in odločevalskih jeder". Kot poslovnež in gospodarstvenik se je Škrabec dotaknil tudi neizogibne povezave oblikovanja s tehnologijo in, ne nazadnje, trgom.

"Raziskovanje, znanost, tehnologije, digitalizacije in globalizacijski procesi danes dajejo oblikovanju doslej neznane vsebine in zahteve. Vplivajo na oblikovalce in oblikovalke, na njihovo delo in razvoj tega poklica," je poudaril in dodal, da je tretja industrijska revolucija "z združevanjem izjemnih tehnologij, z njihovo vedno večjo dostopnostjo in uporabnostjo, eno od vozlišč in hkrati eden od izhodov iz krize, v kateri smo se znašli". Na trgu zmaga tisti, ki kombinira vrhunsko tehnologijo z vrhunskim oblikovanjem Oblikovanje je v družbeno mrežo uvrstil tudi dr. Žiga Turk, minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, ki poudarja pomen ustvarjalnosti in kombiniranja tehnološke oziroma funkcionalne s čustveno dimenzijo izdelkov, ob čemer opozarja na to, da funkcija izdelkov in storitev predstavlja vedno manjši del cene produktov na trgu. "Vse je v neki brezimni obliki dostopno po bistveni nižjih cenah od izdelkov, ki so povezani z določeno znamko, ali ki so vrhunsko oblikovani," meni Turk, ki obenem meni, da danes "na trgu zmagujejo tisti, ki znajo vrhunsko tehnologijo proizvodnega procesa kombinirati s prav tako vrhunskim oblikovanjem, marketingom, blagovno znamko, skratka znajo ustvarjati smisel". To pa nekateri počno že 48 let, od leta 1964, ko je bila v Ljubljani tudi prva razstava industrijskega oblikovanja.

Oblikovanje z mislijo na okolje Na čelu organizatorjev BIO je že nekaj let direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Matevž Čelik. Muzej na obrobju Ljubljane se trudi, da se zanimanje za oblikovanje premika prav od tam – z obrobja, in da na piedestal postavlja panogo, ki je na preseku umetnosti in industrije. Čelik se sprašuje, če lahko oblikovanje preseže uveljavljene motive različnih industrijskih, ekonomskih, družbenih in miselnih procesov ter začrta nove poti. "Ali lahko spodbudi nove oblike proizvodnje, pokaže pot za praktično uporabo znanstvenih odkritij, poišče odgovornejše načine koriščenja naravnih surovin?"

V tem oziru so se lotili tudi priprav na letošnji bienale. K sodelovanju so že lansko poletje povabili dve nizozemski strokovnjakinji za oblikovanje Margo Konings in Margriet Vollenberg, ki sta kot kustosinji vnesli svež pogled in drugačen premislek sodobnega oblikovanja. 23. BIO je pod njunim kuratorskim vodstvom dobil naslov Razmerja v oblikovanju in potrudili sta se, da v pregledno razstavo vključita tudi izdelke, ki presegajo zgolj uporabno vrednost in katerih ustvarjalci oblikujejo trajnostno ter z mislijo na okolje.

Od mladih talentov do jogurtove DNK Po uvodnih govorih so oder zavzeli nagrajenci, ki jim je nagrade v imenu strokovne žirije podelil slovenski arhitekt Vasa J. Perović. Ob njem so izdelke letošnjega bienala kritiško ocenjevali še italijanski arhitekt in oblikovalec Giulio Cappellini, avstrijski industrijski oblikovalec Sven Jonke, britanska kustosinja in teoretičarka Sophie Lovell ter Jimmy MacDonald, soustanovitelj oblikovalskega festivala Tent London.

Nagrade – 18 jih je bilo – so podelili v štirih kategorijah, začenši s študentskimi nagradami. Te so prejeli štirje mladi študenti: Nemec Max Böhme za projekt Lesene preobleke, Britanka Karin von Ompteda za plakate za predstavljanje tipografske raznolikosti, Slovenka Irena Rojs za kolekcijo oblačil (Un)Useful ter Nizozemec Jolan van der Wiel za stolček Gravity.

Častne nagrade BIO je prejelo devet projektov. Adital Ela iz Izraela za pručke Terra, Rick Tegelaar iz Nizozemske za svetilke MeshMatics, arhitekturni studio Anagram Architects za projekt urbane prenove Ring (T)Rail v New Delhiju, Britanka Susana Soares za diagnostično napravo Bee's, nizozemska oblikovalka Sabrina Koning-Woud za prenovljeno navigacijo z bojami v parku Biesboch, Lucy McRae za parfum Swallowable, nizozemski studio Pepe Heyskoop za kolekcijo preoblečenih vaz Matka, prav tako nizozemski studio Jo Meesters za serijo posod Particles ter finski oblikovalec Feodor Mayow za svetilko Grasshopper.

Posebne nagrade žirije so prejeli Nikola Đurek in za tipografski sistem Balkan, Tuur van Balen za "Hekanje" jogurtove DNK ter Nitipak Samsen, ki je zasnoval sistem pametnega bankovca Trail$.

Zlata medalja BIO okoljsko naravnanemu oblikovanju Letos so prvič podelili zeleno nagrado BIO, namenjeno tistim izdelkom, ki posebej izstopajo s svojo ekološko naravnanostjo. Prejel jo je londonski studio Swine, ki je v sodelovanju z oblikovalcema Azuso Murakami in Alexandrom Grovesom oblikoval stol Sea, v celoti izdelan iz plastike, pobrane iz svetovnih oceanov.

Prav ta projekt je tudi veliki zmagovalec letošnjega bienala in prejemnik zlate medalje BIO. Murakamijeva in Groves sta nagrado, ki jo letos prvič spremlja tudi finančna spodbuda v višini 5 tisoč evrov, pospremila z besedami, da si želita, da bi njihov projekt opozoril na problematiko onesnaževanja oceanov z odpadno plastiko.