Big arhitektura: mednarodni dogodek s triminutnimi razmisleki in razstavo

Dogodek Big arhitektura se v Ljubljani dogaja že nekaj let. Vsako leto organizirajo mednarodno konferenco, razstavo 50 najlepših individualnih hiš z vsega sveta ter podelijo nagradi Hiše Awards, na Oder 180° pa povabijo različne strokovnjake, ki se v 180 sekundah lotijo krovnega vprašanja, kaj je dobra hiša. Koncept razmisleka, ki poteka pred poslušalstvom, se začne in konča z vprašanjem, ki ga predavatelj postavlja tako sebi kot prisotnim.

Na včerajšnji Oder 180°, ki je potekal v paviljonu na Kongresnem trgu, so stopali slovenski arhitekti in arhitektke, vsak izmed njih pa je skozi vprašanje, kaj je dobra hiša, usmerjal k morebitnemu nadaljnjemu razmisleku in delnim sklepom.

V uvodnem nagovoru je o dobri arhitekturi razmišljal podžupan Janez Koželj. Opozoril je, da mora imeti sodobni arhitekt vse več znanj, saj arhitekt danes vse bolj postaja razvojni inženir in vse manj umetnik. Koželj se je skozi predavanje zavzel za tiho arhitekturo, ki ne vzbuja preveč pozornosti, ampak se osredotoča na jedro problema in ne ustvarja novih.

Matej Mljač iz studia Draft se je na Odru 180° posvetil trem vprašanjem, in sicer: kaj danes pomeni dobro, kaj je hiša in kaj je dobra hiša. Pri tem je poudaril, da je "dobra arhitektura tista, ki je uporabna navznoter in navzven ter šele nato lepa". Arhitektka Lidija Dragišič iz Studia 360 si je zastavljala vprašanje, kaj je nadstandard. Za njo je pred mikrofon stopil dekan fakultete za arhitekturo Peter Gabrijelčič, ki je v nadaljevanju postregel še z glasbenim presenečenjem – pred prisotnimi se je predstavil tudi kot kitarist, spremljal je študentko arhitekture, ki ji očitno ni blizu le graditeljstvo, ampak tudi petje. Gabrijelčič je sklenil, da je dobra hiša košček parcele, ki upošteva vse lastnosti lokacije, kulturnih vplivov okolice ter tudi potrebe in želje naročnikov.

Arhitekt Rok Žnidaršič je poudaril, da je dobra hiša "odvisna od njenih uporabnikov", da torej ti dobro vedo, kakšno domovanje si želijo. Prav tako je pri hiši pomembno, da se v njej dobro počutijo tako tisti, ki v njej živijo, kot tudi tisti, ki jo le opazujejo. Pri tem sta pomembna kreativen odnos do zadane naloge in etična drža, je svoje stališče izrazil Žnidaršič.

Cvetko Lovrenc se je, ob poluciji samograditeljstva in montažnih oziroma serijskih hiš, ki smo jim danes priča, vprašal, ali je dobra hiša samo dober stroj, nekoliko dražji od avtomobila, ki ga parkiramo na izbrani parceli. Ne, pravi Lovrenc, dobra hiša je "dober kontekstualni stroj". O dobri hiši je razmišljala tudi Tina Rupar Kobe in sklenila, da je dobra hiša namenjena dobremu bivanju. Oder triminutnih javnih razmislekov pa je zadnji zavzel Boris Matić, ki je dejal, da dobra hiša ni nujno nova hiša, ampak tista, ki "iz obstoječe naredi lepo hišo".

Del včerajšnjega arhitekturnega dogodka je bilo tudi odprtje razstave Hiše sveta, ki jo je mogoče videti na Kongresnem trgu. Razstava, postavljena v javni prostor, bo tako nagovorila marsikaterega mimoidočega in ga seznanila s 50 izbranimi individualnimi hišami z vsega sveta, ki so jih zgradili v zadnjih dveh letih in ki so se potegovale za nagradi Hiša Award. Prerez stanovanjske gradnje v svetovnem merilu prikazuje različne načine bivanje v različnih okoljih in tradicijah ter različna arhitekturna izhodišča in stališča.

Ob odprtju so podelili tudi nagradi. Priznanje mednarodne strokovne žirije je za inovativno odličnost prejel španski studio H Arquitectes za Hišo 712, Steklena hiša švedskih arhitektov Unit Arkitektur pa je bila opažena zaradi trajnostne odličnosti.