Test ZPS: Največ akrilamida v čipsu

Vsebnost akrilamida so sicer preverjali tudi v krompirčku (zamrznjenem in nato ocvrtem doma ter v restavraciji), kruhu, kroketih, slanem trajnem pecivu in domačih keksih, so povedali danes v Ljubljani. Največ akrilamida v Mercatorjevem čipsu Največ akrilamida je vseboval Mercatorjev čips (1600 mikrogramov na kilogram; varen dnevni vnos je sicer sto mikrogramov na kilogram), sledita Sparov (790 mikrogramov) in Tušev (630 mikrogramov), je na novinarski konferenci povedala strokovnjakinja za prehrano pri ZPS Marjana Peterman. V Kraševem slanem trajnem pecivu Vic sticks ga je bilo 170 mikrogramov, Hokusovi zmrznjeni krompirjevi kroketi so ga vsebovali 61 mikrogramov (med cvrtjem se je povečala na 83 mikrogramov), domači piškoti iz Dolenjske pekarne pa so ga vsebovali 66 mikrogramov.

Preostali vzorci so vsebovali manj kot 30 mikrogramov na kilogram akrilamida. Med temi so Lumpijev krompirček ter krompirček v restavracijah McDonald's in Interspar, Mercatorjev kruh (črna štruca), Sparov kruh (štruca s krompirjem), Tušev kruh (domači polbeli).

Velika verjetnost, da je akrilamid rakotvoren Akrilamid - ta sodi v skupino snovi, ki so po klasifikaciji Mednarodne agencije za raziskovanje raka uvrščene med tiste, pri katerih obstaja velika verjetnost, da so rakotvorne - se tvori med toplotno obdelavo živil, med cvrtjem in pečenjem. Ta hrana ni primerna za dnevno prehranjevanje, ampak za občasno, je opozorila Petermanova in dodala, da naj bodo potrošniki pozorni predvsem na barvo teh živil. Najbolj so nevarne temnejše barve, torej temno rjava in črna, medtem ko naj bi bila ta živila zlatorumena.

Živila raje kuhajte v vodi, na pari ali jih dušite Petermanova sicer med drugim potrošnikom priporoča, naj živila raje kot cvrejo ali pečejo kuhajo v vodi, na pari ali naj jih dušijo. Pri peki živil naj bo to pokrito in naj se duši v lastnem soku, krompir naj bo zapečen le do zlatorumene barve, kruh naj bo vzhajan s kvasovkami, živila med peko na žaru pa naj pogosto obračajo, tako da se posamezni deli ne zažgejo.

Podražili so se zelenjava, meso in mesni izdelki Predsednica ZPS Breda Kutin je predstavila rezultate zadnje analize cen v okviru projekta Precenimo cene. Cene so ostale relativno umirjene, kljub temu pa so opazili podražitve zelenjave (paradižnika za med 13 in 60 odstotkov in solate za med 10 in 35 odstotkov), mesa in mesnih izdelkov (piščančje meso za med 13 in 40 odstotki) ter sezonskega sadja (pomaranče za med šest in 40 odstotkov, banane pa za med 30 in 40 odstotkov). Dodala je, da je cene težje spremljati zaradi dodatnih akcij.

Pozdravila je trend zmanjševanja razlik pri cenah nekaterih izdelkov v Mercatorjevih manjših trgovinah in hipermarketih, še vedno pa so v manjših trgovinah nekaterih izdelki dražji kot v hipermarketih. ZPS se sicer s politiko cenovnega razlikovanja trgovin ne strinjajo, saj to po njihovem mnenju v slabši položaj postavlja tiste potrošnike, ki večine svojih nakupov ne morejo opraviti drugje kot v najbližji trgovini.

Velike razlike v ceni zobne paste Sensodyne Med primerjavo cen 30 artiklov med državami je opozorila predvsem na ceno zobne paste Sensodyne. Ta je najcenejša na Madžarskem, medtem ko je najdražja v Sloveniji, v ceni pa je tudi do 40 odstotkov razlike.