Svetovna banka pozvala EU k pomoči državam Srednje in Vzhodne Evrope

Omenjenim gospodarstvom namreč zaradi padanja vrednosti nacionalnih valut grozi dolžniška kriza.

Zoellick je poudaril, da si Svetovna banka skupaj z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) in drugimi mednarodnimi finančnimi organizacijami prizadeva pomagati regiji, vendar pa potrebuje več podpore s strani EU.

"Ne smemo dovoliti ponovne delitve Evrope" "Potrebujemo podporo od vlad držav članic EU. Mineva dvajset let, odkar sta bil vzhod in zahod Evrope združena. Kakšna tragedija bi bila, če bi dovolili, da se Evropa spet razdeli," je dejal prvi mož Svetovne banke.

Do Zoellickovih izjav prihaja v času, ko si Avstrija znotraj unije prizadeva za usklajeno pomoč državam Srednje, Vzhodne in Jugovzhodne Evrope. Avstrijski finančni minister Josef Pröll je npr. minuli teden na dvodnevni turneji po Hrvaški, Ukrajini, Romuniji in Bolgariji nabiral podporo za zamisel o partnerstvu za finančno stabilnost vzhodnoevropskih držav.

Avstrijske banke se bojijo finančnega kolapsa v državah vzhodne Evrope V teh štirih državah imajo avstrijske banke nadpovprečno velike deleže na bančnem trgu, močno pa so prisotne tudi v drugih državah Srednje in Vzhodne Evrope. Avstrijski bančni sektor se zato boji, da bi finančni kolaps v teh državah, ki so zaradi svetovnih finančnih pretresov padle v valutno in dolžniško krizo, zanj lahko pomenil pravo katastrofo. To pa bi spravilo v resne težave tudi avstrijsko gospodarstvo.

Almunia je v skrbeh tudi glede Hrvaške, Ukrajine in Romunije Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Joaquin Almunia je v sredo v Bruslju dejal, da popolnoma deli zaskrbljenost z avstrijskimi oblastmi zaradi nekaterih vzhodnoevropskih držav, na primer Hrvaške, Ukrajine ali Romunije. Ob tem je komisar še posebej izrazil tudi zaskrbljenost zaradi nihanj valut v nekaterih vzhodnoevropskih državah.

"Politično se ukvarjamo s tem, pripravljeni smo razpravljati o tem, ne samo z Avstrijo, ter jim pomagati, da se izognejo krizi, poglabljanju krize," je še poudaril, a pri tem vztrajal na individualnem pristopu. Držav Srednje in Vzhodne Evrope namreč po njegovem mnenju ni moč stlačiti v isto kategorijo, saj so nekatere članice unije, druge pa ne.

Za gospodarsko pomoč si prizadevajo tudi prizadete države Pozivi k bolj ambicioznim prizadevanjem EU za pomoč srednje in vzhodnoevropskim državam pa vse bolj pogosto prihajajo tudi iz regije same. K takšnemu pristopu sta tako po pisanju FT pozvala litovski premier Andrius Kubilius, za katerega je to boljša možnost kot prošnja za pomoč IMF, in predsednik madžarske vlade Ferenc Gyurcsany.

Poljski minister za čimprejšnji vstop države v monetarno unijo Poljski finančni minister Jan Rostowski je medtem, potem ko je iz poljskih vladnih krogov pricurljalo, da je država z Evropsko centralno banko začela pogovore o vstopu v mehanizem fiksnih in nepreklicnih deviznih tečajev do skupne evropske valute (ERMII), izrazil željo po čimprejšnjem vstopu Poljske v območje evra. Takšen korak je ocenil za "najboljši način boja proti krizi".

Poleg tega je Poljska v sredo v podporo zlotu na valutnem trgu posredovala s prodajo dela 3,2 milijarde evrov sredstev iz evropskih strukturnih skladov.

Številnim srednje in vzhodnoevropskim valutam padla vrednost Poleg poljskega zlota, madžarskega forinta in romunskega leva je sicer močno padla tudi vrednost češke krone, vendar je podpredsednik češke vlade Alexandr Vondra v sredo v Bruslju dejal, da češka vlada za zdaj ni naklonjena posredovanju v pomoč svoji nacionalni valuti.