Nekdanji olimpijec brez dlake na jeziku: Še dobro, da se kdo spomni, da sem živ

* Lampičeva z nasmehom do ušes, Višnarjeva pa na robu joka 

* Klasični olimpijski sprint pričakovano Norvežanu Klaebu

"Še dobro, da se kdo spomni, da sem živ," je nekoliko v šali ob našem klicu uvodoma povedal Matej Soklič, ki vse do danes ostaja povezan s tekom na smučeh.

V Ratečah ima manjšo gostilno, prodajalno ter servis za tekaške smuči. Soklič še vedno drži najboljši moški rezultat na olimpijskih igrah. Leta 2002 je na OI zasedel 11. mesto, kar se danes v slovenskem moškem teku zdi praktično nedosegljivo. In ko smo ga vprašali, koliko spremlja olimpijske igre, nam je odgovoril.

"Na splošno jih ne spremljam preveč, saj sem zelo zaposlen. Po šestih ali sedmih letih imamo normalno zimo, kar pomeni, da imamo že od novembra urejene tekaške proge. Tako sem zaposlen s svojim delom, da olimpijskih iger preprosto ne spremljam preveč. Delam ves dan."

Matej Soklič na tekmi svetovnega pokala Foto: Reuters Vedel je, da to nikamor ne pelje

Vseeno največjih uspehov naših tekačic in tekačev ne spregleda. Sam pravi, da je zelo težko primerjati čase, ko je on treniral, in današnje čase. Takrat je bil namreč sistem, s katerim se sam ni strinjal, zaradi tega je imel veliko nasprotnikov. "Sam sem želel začeti svojo pot, saj s stalnimi menjavami trenerjev sem vedel, da to ne vodi nikamor. Poskusil sem iti svojo pot, kar mi je deloma uspelo. Osamosvojil sem se, vendar sem vsako leto imel težave z vodstvom na zvezi. Sam sem si moral zagotavljati sredstva za trening," nam je povedal danes 44-letni Soklič.

• Dnevnik nekdanjega olimpijca (3.) - Katja Požun
• Dnevnik nekdanjega olimpijca (2.) - Tadeja Brankovič
• Dnevnik nekdanjega olimpijca (1.) - Damjan Fras

Tekmovalci so premalo samostojni Matej Soklič je bil na OI leta 2002 v šprintu na 11. mestu. Foto: Reuters

Sam meni, da bi lahko s sredstvi, ki jih imajo danes na voljo, na splošno dosegali boljše rezultate. V mislih je imel predvsem moški del ekipe. "Dekletom uspe doseči rezultate, ampak to ni posledica načrtnega dela, bolj stvar talenta in močne volje posameznika. Po mojem mnenju je nekaj hudo narobe in sam sistem ni pravilno postavljen. Vse temelji na skupnih pripravah. Nihče ne zna pripeljati tekmovalca do tega, da je delno zmožen sam trenirati in da si zna sam namazati smučke. V Norveškem sistemu so tekmovalci veliko bolj samostojni. Oni se občasno zberejo na pripravah, potem pa imajo izbirne tekme in tisti, ki je boljši, gre na tekmovanja. Več poudarka bi moralo biti na samostojnosti in samoiniciativi tekmovalcev."

Vzhodnjaška miselnost, ki je že preživeta

"Pri nas še zdaj prevladuje vzhodnjaški sistem … Skupni treningi in vsi imajo enak trening. Tistemu, ki mu uspe, pač uspe. V tako majhni bazi tekmovalcev, kot je v Sloveniji, tak sistem ne more delovati. Vsak tekmovalec je svoja osebnost in vsak potrebuje svoj način treninga. Vzhodnjaška miselnost, ki je že preživeta, na koncu ne more dati rezultatov. Pri nas pa se še vedno dela na tak način in zato imajo verjetno tudi težave z rezultati."

Kljub vsem preprekam, ki jih je doživljal v karieri, ima na olimpijske igre lepe spomine. Foto: Reuters Še vedno ima v sebi tekmovalni duh

Matej Soklič je nekaj časa deloval kot trener. Treniral je tudi v Italiji, kjer živi zadnji dve leti. Tam ga veliko bolj cenijo kot pri nas, čeprav so tam v teku na smučeh dosegali vrsto vrhunskih rezultatov. Če bi od slovenske zveze dobil ponudbo, bi jo, kot je sam dejal, prijazno zavrnil.

Kljub vsem preprekam, ki jih je doživljal v karieri, ima na olimpijske igre lepe spomine in kot sam pravi, se ob olimpijskih igrah tudi v njem prižge ogenj in velikokrat ga prime, da bi se postavil v smučino in tekmoval. "Da, še vedno imam v sebi tekmovalni duh. V življenju je isto, ko se moraš boriti. Sploh če gledam tekmo po televiziji. Takrat me zmeraj prime," nam je še povedal Soklič, ki se nam je potem prijazno opravičil, saj so ga v trgovini čakale stranke.