Nedelja, 24. 3. 2024, 12.18
9 mesecev
Intervju z ženo Petra Prevca: Mina Prevc
Žena Petra Prevca: Bilo je zelo lepo, a tudi zelo težko
Športnikova pot k uspehu je pogosto odsev okolja, v katerem deluje, biva. Ključna je podpora, ki jo prejema od bližnjih, predvsem pa oseba, ki deli njegove veselje ob uspehih in mu nudi čustveno oporo v težkih trenutkih. Za Petra Prevca, izjemnega smučarskega skakalca, je bila ta oseba njegova žena Mina. V pogovoru za Sportal je Mina razkrila, kako sta skupaj doživljala vzpone in padce na njegovi športni poti. "Intenzivno sem vse skupaj doživljala, ker sva oba s Petrom takšni osebi," je dejala, izpostavljajoč tako lepe kot težke trenutke, ki jih je doživljala ob njem. Zdaj pa se veseli prihodnosti, ko si bosta s Petrom lahko vzela tudi več časa zase: "Res sva se pogrešala."
Kako ste doživljali zadnje trenutke kariere moža Petra Prevca? Ste pričakovali, da se bo po naznanitvi slovesa vse skupaj tako obrnilo na pozitivno rezultatsko stran?
V resnici malce sem. Zdelo se mi je, da ko bo sporočil javnosti, kako se je odločil, da bo prebil zadnji zid, ki je še ostal.
S Petrom ste bili ob njegovih uspehih in nekoliko manj svetlih trenutkih, ko je spet iskal pot na vrh. Kako ste vse skupaj občutili na lastni koži?
Intenzivno (smeh, op. a.). Ko se dogaja, se sploh ne zavedaš in ne občutiš. To je način življenja. Včasih sploh ne zaznaš, kaj se dejansko dogaja. So primeri, ko v trenutku stopiš nazaj in pogledaš z razdalje, spet drugič šele pozneje, ko je določena stvar že mimo. Bilo je zelo lepo, a tudi zelo težko. Polno vsega.
Ko se je Peter odločil, da bo končal športno pot, ali je prišel do vas in rekel: "Mina, mislim, da je prišel čas za moje skakalno slovo"?
Ne spomnim se točno, ampak je že nekaj let nazaj omenil, da mu je težko. Da ne ve, koliko časa bi še skakal. Po lanskem padcu v Planici se je začelo sestavljati in je dejal, da se mu zdi, da se konec kariere približuje. Govoril je, da mu telo sporoča, zgodil se je padec in da ne želi zamuditi odraščanja otrok. Zdi se mi, da je duhovno tako zrasel, da so zdaj druge vrednote prevladale. Kot športnik marsikaj pregrizneš, požreš. Ko si mlad, greš dalje in te stvari ne zmotijo tako. Starejši, bolj zrel, ko si, več stvari te osebno prizadene.
Kako je biti partnerka, žena vrhunskemu športniku, ki je praktično 24 ur na dan vpet v svoj šport?
Odvisno, kakšen človek si, kakšna sta oba. Sicer je naporno, če si takšna oseba kot jaz. Oziroma kot sva s Petrom oba. Vedno poskusiva dati vse od sebe. Vedno sem poskušala narediti tako, da bi bilo najbolje za Petra, in včasih to sploh ni bilo optimalno. Določeni privilegiji so, ko so uspehi in je neverjetno. Ko je težko, je noro težko. Zdi se mi, da je dobra primerjava z otroki. Ko je otrok zadovoljen, si z njim zadovoljen. Po drugi strani, ko ni zadovoljen, ti je težko zanj. Tukaj je podobno. Želiš si najti pot iz krize. Včasih uspe, včasih ne. Včasih prej, včasih kasneje.
Kako je starejši sin Ludvik doživljal Petrova zadnja leta, zadnje uspehe, ko ga je gledal po televiziji? Oskar je še premajhen, da bi se bolje zavedal.
Ati je heroj. Je pa dobro, da je zdaj zmagal, ker je vseskozi spraševal: "Ati, zakaj nisi zmagal? Zakaj Stefan Kraft vedno zmaguje?" (smeh. op. a.). Izredno je ponosen. Zdi se mi, da je Peter po eni strani zdaj superjunak.
Sami ste bili nekoč tudi športnica, Peter je športnik, bosta tudi otroka vpeljala v šport? Verjetno ju bo posledično zanimal šport, ker bosta sama še naprej športno aktivna.
Mislim, da ju bo zanimal. Pri njima nimam nobenih ambicij po udejstvovanju v vrhunskem športu, res ne. Ker sem tudi to plat vrhunskega športa spoznala. Ta grdo, grobo. Želim si, da bi jima bil šport blizu, domač. Kot nama je s Petrom. Šport je prostočasna dejavnost oziroma življenjski slog in je za dušo.
Veseli se, da bosta lahko spet več skupaj.
Se veselite tega dela, ko boste kot družina lahko bistveno več časa preživeli skupaj?
Neizmerno. Res, komaj čakam.
To ste verjetno najbolj pogrešali?
Zagotovo. Tudi midva s Petrom sva imela ob otrocih in športni karieri malo časa zase. Otroka sta na prvem mestu. Na začetku nisva znala poskrbeti zase. Pa ne mislim, da bi se morala postaviti na prvo mesto. Res sva se pogrešala. Ponavadi sva bila kot rit in srajca. To nama je manjkalo in tega se zdaj veselim. Jasno, da bomo kot družina veliko skupaj, ampak tudi tega dela, da bova imela s Petrom kot partnerja nekaj časa zase.
Kaj pa, če bo čez eno leto rekel, da bi se rad vrnil v skoke?
Ne bo. Peter se je odločil.
Ko se Peter odloči, se odloči?
Tako je.
Preberite še: