Peter Prevc
Planica
Četrtek, 25. 3. 2021, 21.00
3 leta, 8 mesecev
Top 10
Tudi zaradi teh desetih je Planica nekaj posebnega. In obratno.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,38
1
Planica ima v Sloveniji in svetu že sama po sebi poseben status, tam na skakalnicah v dolini pod Poncami so se ne nazadnje rodili smučarski poleti in naše slavne skakalnice so bile dolgo sinonim za svetovne rekorde. V Planici je človek prvič na smučeh preletel sto metrov, pa tudi 200, tukaj pa je 10 ljudi, ki zaznamovali zgodovino tega športnega prizorišča.
Stanko Bloudek
Planica je sinonim za letenje na smučeh, inženir, ki se mu pripisuje največje zasluge za gradnjo nekoč največje skakalnice na svetu, pa je Idrijčan Stanko Bloudek. Slovenski športni pionir, ki je v naših krajih skrbel za razvoj ne le smučarskih skokov, temveč tudi nogometa, atletike, plavanja, tenisa, hokeja na ledu in še in še, je v tridesetih letih prejšnjega stoletja bedel nad razvojem planiške velikanke. Ta nosi tudi njegovo ime, Bloudkova velikanka, na njej so padli številni svetovni rekordi, a je treba ob njegovem imenu vselej omeniti tudi Josa Gorca, gonilno silo razvoja skakalnega športa v dolini pod Poncami, ter Ivana Rožmana, ljubljanskega gradbinca in inženirja, ki je pravzaprav prvi konstruktor velike skakalnice v dolini.
Brata Gorišek
Leta 1934 zgrajeno in nato redno nadgrajevano Bloudkovo velikanko je leta 1969 nadomestila še veliko večja, letalnica, ki sta jo skonstruirala brata Vlado in Janez Gorišek. Letalnica bratov Gorišek je skozi leta rasla, na njej so padli številni mejniki, na njej se je zgodil prvi polet prek 160 metrov, pa prek 170, 180, 190, 200, 210, 220 in 230 metrov. Dolgo je bila največja skakalnica na svetu, preden je žezlo prevzel norveški Vikersund. Izključno v Planici so skoraj dve desetletji padali svetovni rekordi, pa čeprav jih Mednarodna smučarska zveza dolgo ni priznavala. Janez Gorišek in njegov sin Sebastjan sta avtorja tudi zadnje prenove legendarne letalnice, na kateri je teoretično mogoče poleteti tudi do novega svetovnega rekorda.
Slavko Avsenik
Legenda slovenske narodnozabavne glasbe je avtor znamenitega napeva "Planica, Planica, snežena kraljica", ki spremlja vsakoletni športni praznik pod Poncami. Gre za starejšo melodijo ansambla bratov Avsenik, ki so jo posebej za svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v Planici leta 1979 opremili z novim tekstom Marjana Stareta in aranžmajem Vilka Ovsenika, odtlej pa je skladba, v kateri so vokal prispevali Ema Prodnik, Jožica Svete in Alfi Nipič, ponarodela.
Sepp Bradl
V Planici so, kot že napisano, padli številni mejniki v skokih na smučeh, avstrijski as Joseph Bradl, bolj znan kot Sepp, pa je 15. marca leta 1936 postal prvi človek, ki je na smučeh poletel prek sto metrov. Na stari Bloudkovi velikanki je pristal pri 101,5 metra, a je na tabli, na kateri so objavljali daljave, zmanjkalo prostora in so mu pripisali 101 meter. Prostora je bilo namreč le za tri številke.
Andreas Goldberger
Tudi prvi skakalec, ki je preletel 200 metrov, je bil Avstrijec. Andreas Goldberger je 17. marca leta 1994 pristal pri 202 metrih, a po ekstremnem skoku podrsal, zato ta ni veljal uradno, a Goldberger je bil vseeno prvi, ki je prebil magično mejo. Malo za Avstrijcem je še meter dlje poneslo Finca Tonija Nieminena, ki pa je obstal na nogah, a je v rekordu užival samo en dan, 18. marca sta ga preskočila Nemec Christof Dufner (207 m) in Norvežan Espen Bredesen (209). Ta je rekord obdržal tri leta, nato pa ga je za meter popravil kar sam.
Primož Peterka
Prvi Slovenec, ki je preletel 200-metrsko znamko, je bil Primož Peterka, ki je leta 1997 v Planici poskrbel za pravo navijaško norišnico. V finalu svetovnega pokala si je pred 70 tisoč gledalci priboril prvi veliki kristalni globus. Prvo slovensko zmago v svetovnem pokalu je ogrožal Nemec Dieter Thoma, a se je napeta tekma razpletla po okusu slovenskih ljubiteljev smučarskih skokov in zgodovina tega športa je dobila novo poglavje.
Peter Prevc
Naslednji Slovenec, ki je osvojil skupno zmago v svetovnem pokalu, je bil Peter Prevc. V sezoni 2015/16 napetosti ali negotovosti na zaključnih tekmah v Planici ni bilo, z 2.303 točkami je pometel s konkurenco in še danes drži točkovni rekord, zato je več kot sto tisoč ljudi tisti konec tedna pod Ponce prišlo bolj ali manj pozdravit prvaka in praznovat z njim. Vseeno sta množico navijačev v štirih tekmovalnih dneh z imenitnimi poleti razvajala tako Prevc kot Robert Kranjec, prvi je zmagal dvakrat, drugi enkrat. Peter Prevc ostaja zadnji slovenski zmagovalec na letalnici bratov Gorišek.
Bjorn Einar Romoeren
Norveški letalec Bjorn Einar Romoeren je zadnji svetovni rekorder iz Planice. Leta 2005 je pristal pri še dandanes osupljivih 239 metrih in ostal na nogah, kar na primer istega dne ni uspelo finskemu zvezdniku Janneju Ahonenu, saj pristanka pri 240 metrih ni zdržal in je grdo padel. Romoerenov dosežek je v Planici že večkrat presežen, a rekordne znamke od zadnje prenove leta 2011, za katero je poskrbel Janez Gorišek, padajo na letalnici v Vikerusndu na Norveškem. Tam je leta 2015 Peter Prevc kot prvi skakalec v zgodovini dosegel 250 metrov, rekord (253,5 m) pa od leta 2017 drži Avstrijec Stefan Kraft.
Rjoju Kobajaši
250 metrov je v Planici leta 2016 prvi preletel Slovenec Tilen Bartol, a je pri 252 metrih padel. Tudi uradna rekordna daljava Planice je 252 metrov, 24. marca 2019 jo je dosegel Japonec Rjoju Kobajaši.
Gregor Schlierenzauer
Za najdaljši polet v planiški zgodovini pa je 22. marca leta 2018 poskrbel Avstrijec Gregor Schlierenzauer. Pristal je pri 253,5 metra, a nato podrsal z rokama po snegu, kar pomeni, da rekord ne velja.
1