"Ta preskok se mi zdi kar malo prevelik, malo nerealen. Ampak tako je prišlo." #video

"Res sem osredotočena sama nase, da se čim bolj posvečam temu športu, v katerem sem. Vsak dan dam svoj maksimum in to je to," je na Pokljuki razlagala 27-letna tekmovalka. Nasmejana kot vselej. Morda še toliko bolj zaradi božično-novoletnega obdobja, ki je njeno najljubše v letu. "Tega se res veselim, saj bom po res dolgem času za praznike doma," nam je razlagala na Pokljuki tik pred božičem. Veseli se druženja z družino in prijatelji, pa seveda tudi daril, pravi. "Ampak takšnih minimalističnih. Bistvo je, da z majhno pozornostjo dosežeš nasmeh, glavno pa je druženje, veselje. To je tisto, kar šteje v življenju, da se imamo lepo, da se družimo, smejimo in se ne prepiramo," dodaja.

Sportal "Ko zbolim, me to zelo jezi, ker vem, koliko vložim in da zmorem več" #video

"Po mojem mnenju nisem bila šokirana samo jaz, tudi vsi preostali so bili." Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida Preskok se ji zdi "kar malo prevelik, malo nerealen"

Razlogov za zadovoljstvo ima veliko, v biatlonu se je izkazala z izjemno hitrim tekom, s katerim ji za zdaj uspeva dobro nadomeščati tudi malce manj zanesljivo streljanje. Tudi njo je tekaška forma presenetila, kot je že večkrat poudarila. "Res nisem pričakovala, da bom tako hitro tako uspešna. Seveda sem si tega želela, a takega preskoka res nisem pričakovala. Zdi se mi kar malo prevelik, malo nerealen. Ampak tako je prišlo. Za tisti sprint v Hochfilznu smo se odločili v zadnjem trenutku. Padla je ideja, da ne startam samo v štafeti, pač pa še na sprintu. To sem vzela kot nekakšno zabavno tekmo, bolj priložnost za učenje, ampak se je kar izšlo. Tekla sem zelo dobro, leže streljala vrhunsko, stoje pa pač naredila tiste tri napake. Ampak vseeno je bilo to dovolj za peto mesto. Po mojem mnenju nisem bila šokirana samo jaz, tudi vsi preostali so bili," se po fantastičnem debiju med svetovno biatlonsko elito smeji Gorenjki.

Sportal Anamarija Lampič presenetila vse, tudi samo sebe #video

Stoje začela streljati šele septembra

Leže že strelja dobro, medtem ko ji v zahtevnejšem položaju stoje še manjka nekaj natančnosti, priznava. "Tekaškega treninga je letos celo nekaj manj, kot ga je bilo lani, ampak v to niso vštete ure streljanja, ki pa jih je veliko. Če jih prištejem, je treninga nekako enako. Preprosto sem zaupala Riccu (glavnemu trenerju Grossu, op. p.). Vsi vemo, kdo je in kaj je dosegel v življenju. Če glede streljanja komu zaupam, zaupam njemu. Začeli smo s streljanjem leže, kjer je šlo zelo v redu, vse po načrtu, stoje pa sem začela streljati šele septembra, kar se pozna. Upam, da se ta razlika čim prej zmanjša in da bom pri streljanju stoje ravno tako uspešna, kot sem zdaj leže. To je neka osnova, nihanja pa zagotovo bodo. Tudi če pogledamo tekmovalce, ki so v biatlonu že dolgo, lahko vidimo, da so odstopanja. Kakšno leto gre malo boljše, kakšno malo slabše, včasih gre bolje leže, drugič stoje. Možnosti je veliko, jaz upam, da bom konstantna."

Streljanje leže ji že gre ... Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Prva diskvalifikacija. Kaj se ji je zgodilo v Italiji?

Na pokalu IBU v Ridnaunu v Italiji je že prvič stopila na oder za zmagovalke, na tekmi s skupinskim startom je zasedla imenitno drugo mesto, se ji je pa na tem prizorišču zgodila tudi prva diskvalifikacija v biatlonski karieri. In kaj se je pravzaprav sploh zgodilo? "Start sem imela določen 55 sekund za vodilno in to številko sem si ves čas ponavljala v glavi. A ko sem prišla na start za Nemko, ne vem, zakaj, in ne vem, od kod, mi je v glavi obtičala številka 50. Še zdaj mi ni jasno. Pa še razmišljala sem, kako se bom sploh lahko tako hitro postavila za njo, ker ona je imela 47 sekund zaostanka. Čeprav sem imela za to na voljo osem sekund, sem bila prepričana, da jih imam samo tri, in skrbelo me je, kako bom sploh startala. V trenutku, ko sem se pognala na progo, pa se mi je posvetilo: joj, saj jaz imam 55 sekund, ne 50. Bilo je kar smešno, ko sem pogledala nazaj in videla, da sta številki 13 in 14 še tam, jaz pa s številko 15 že na progi. Zmeda. Pač sem šla, po 500 metrih sem prišla do serviserja in mu v smehu povedala, da sem prehitro startala. Serviser mi je rekel, nič hudega, ti samo teci. Po koncu tekme mi je povedal, da ga je Norvežan spraševal, zakaj sem se med tekmo smejala in kaj se je zgodilo. Ko mu je razložil, se je tudi ta začel smejati in vprašal: 'In ona se kar smeje? Naša dekleta bi se vsa zjokala in bi bil kaos.' Meni je bilo smešno," se je spomnila zanimive anekdote.

Sportal Nekdanji up slovenskega smučanja: Ko se eno poglavje konča, se drugo začne

Doživela topel sprejem, Nemka pa navdušena: "Joj, ti si čisto nora"

Ridnaun ji bo vseeno ostal v lepem spominu zaradi drugega mesta na skupinskem startu. Tedaj je kljub petim kazenskim krogom za zmagovalko, strelsko brezhibno Francozinjo Gilonne Guigonnat, zaostala za pičlih devet sekund. Kako si razlaga to tekaško prevlado? "Ne vem, ne znam si razložiti," priznava in dodaja: "Vem samo to, da treniram zavzeto, kot sem do zdaj. Letos imam celo manj ur tekaškega treninga. Te razlike si ne znam razložiti, nimam odgovora. Nisem pričakovala takšne razlike, je pa to dobro zame. Morda bodo zdaj začele tudi preostale teči hitreje, kar pa najbrž pomeni, da bodo na strelišču večkrat grešile. Sploh če bodo šle čez svoj limit. Jaz sem se zdaj navadila na ta svoj tempo in to želim le še peljati naprej."

... stoje malo manj. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Veseli jo, da se je malo tudi že bojijo

Njen prestop v biatlon je senzacija mednarodnih razsežnosti, tudi tuje televizije so ji ob prenosu tekem v Hochfilznu namenjale veliko časa. Kako jo je sprejela biatlonska karavana? "Mislim, da so me vsi res zelo toplo sprejeli. Izjemno sem vesela te pozitivne energije, počutim se odlično. Z veliko tekmovalci sem tudi že govorila, tudi recimo Nemka Denise Hermann me je dan pred tekmo pozdravila in mi dejala: 'Dobrodošla v biatlonu.' Na sprintu mi je zaželela srečo, po koncu tekme, ki jo je dobila, pa mi je rekla: 'Joj, ti si čisto nora.' Skratka, veseli me, da so me spoznali, pa tudi to, da se me morda malo tudi bojijo," v značilnem smehu opisuje biatlonsko dobrodošlico.

Sportal Svet se ljubosumno sprašuje: Slovenija, kako je to mogoče?

Upoštevala bo nasvete "starih mačkov"

Zdaj jo čaka še prva domača tekma svetovnega pokala na Pokljuki. Že pozna skrivnosti in pasti proge na Rudnem polju? "Tukaj gor sem tako ali tako že od otroštva, ves čas sem menjala Pokljuko in Planico. Veliko časa sem preživela tukaj, vem pa, da rolkarska proga na Pokljuki ni enaka, kot so te zimske proge. Na vseh progah tukaj še nismo tekli, upam, da startamo prihodnji teden, ko so nam obljubili, da bodo proge pripravljene. Komaj čakam, da jih odtečem, in tudi vse do potankosti naštudiram. Zagotovo pa bom upoštevala nasvete starih mačkov, se pravi Jaka."

Upoštevala bo nasvete "starih mačkov". Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

"Moram naštudirati, kako skrajšati strelski čas"

Biatlonske finese še osvaja, tako je že kar dobro naštudirala prihod na strelišče pri ležečem streljanju, priznava pa, da ji stoječe še nagaja. "Streljanje leže je lažje, na strelsko mesto lahko pridem z veliko višjim srčnim utripom, pri streljanju stoje pa še nimam tega občutka, koliko prej bi morala popustiti, ker je le zahtevnejše. Že to, da stojiš, je pomemben dejavnik, noge se kar zatresejo, še posebej če tam stojiš dlje časa. Za začetnika, kot sem sama, je to kar težko. Vzameš si malo več časa za streljanje, zato dlje stojiš in pri zadnjih dveh strelih se noge tresejo. Moram naštudirati, kako skrajšati ta strelski čas. Ampak za to je še čas, hočem iti postopoma, letos se predvsem učiti, dobiti čim več različnih izkušenj, premagati čim več ovir."

Preberite še:

Sportal Ob velikem jubileju zavezani, da svetovni pokal izpeljejo brezhibno

Sportal Ni manjkalo drame, tekle so solze sreče in razočaranja

Sportal Norveška zvezdnica za kraj težko pričakovano vrnitve izbrala Pokljuko