Šporn želi repertoar dopolniti z veleslalomom

"Wengen mi je zelo všeč. Rad imam takšne proge," pred bližajočo se švicarsko "klasiko" poudarja Andrej Šporn, ki se je v uvodnem delu sezone dokončno uveljavil v obeh hitrih disciplinah. Smučar iz Kranjske Gore je pred leti veljal za slalomista, se nato skorajda specializiral za superkombinacijo, v zadnjem obdobju pa se je po večletnem tavanju vendarle našel v smuku in superveleslalomu. Rezultati dosedanjega dela sezone imajo za Šporna še nekoliko višjo vrednost, saj je uradno rekonvalescent. A pravi, da je poškodba zanj že zgodovina, saj je že maja, ko je prvič stopil na smuči, vijugal brez kakršnihkoli bolečin.

V olimpijsko sezono je kljub visokim pričakovanjem vstopil sila neprepričljivo. Na srečo pa je severnoameriško turnejo očitno hitro odmislil. Že v Val d'Iseru se je prvič prebil med dobitnike točk, navdušil pa je v Val Garden in Bormiu, kjer se je dvakrat zavihtel med najboljšo petnajsterico. "Ne želim gojiti previsokih pričakovanj in napovedovati stopničk. Trenutno sem lahko zelo zadovoljen z uvrstitvami okrog petnajstega mesta. Verjamem, da lahko podobne uvrstitve napadam tudi v prihodnje. Dejstvo je, da sem v zadnjem obdobju kakovostno smučanje s treningov prenesel tudi na tekme. Morda sem prav zaradi predstav na treningih sebi naložil pretežko breme. Ker pravih rezultatov nato ni bilo, mi je bilo še težje. Sam sebe pa sem nato presenetil, ko sem do kakovostnega rezultata prišel na terenu (Val Gardena, op. p.), ki mi niti ne ustreza," pravi Šporn, ki se zaveda, da v hitrih disciplinah tekmovalci potrebujejo več sezon za spoznavanje terenov. "Iz leta v leto je lažje. To je moja četrta sezona v smukaški ekipi. Terene že dokaj dobro spoznam. Ob prihodu na prizorišča se mi v glavi že vrti film minulih let. Iščem občutke, predvsem pa lahko že na prvem uradnem treningu napadam," razmišlja Šporn, ki trdi, da je imel od nekdaj rad hitre discipline, zato je nemara lep primer neustreznega reprezentančnega dela z mladimi tekmovalci.

"Delal sem pod okrilji trenerjev, ki niso bili zagovorniki smuka, zato prave priložnosti nisem dobil. Žal pa mi je, da sem zaradi bolečin v hrbtu opustil podroben slalomski trening, saj bi bil v tem primeru bolj konkurenčen v superkombinaciji," o specializaciji oziroma vsestranskosti razmišlja član kranjskogorskega smučarskega kluba, ki pa želi svoj smučarski repertoar dopolniti še z veleslalomom. "Že lani sem v tej disciplini napredoval. Letos še za odtenek bolj. Žal pa tega na tekmi še nisem pokazal. V Beaver Creeku sem imel smolo z očali. Sicer pa je veleslalom tudi dobra osnova za hitre discipline. Poleg tega trdim, da je za dobre veleslalomske rezultate predpogoj tudi stik s hitrimi disciplinami. Na tekmi moraš smučati pod ravnjo svoje maksimalne hitrosti. V tem primeru se počutiš dovolj udobno in lahko ravnaš v različnih situacijah. Ko sem se kot slalomist preselil v veleslalom, je bilo zame vse prehitro. Ko se veleslaloma lotevam kot smukač, je lažje," meni Andrej, ki bi z veleslalomsko uveljavitvijo dopolnil skromno slovensko veleslalomsko četo. Le-ta je bržčas posledica prehitrih specializacij bodisi za smuk bodisi za slalom, kar se v zadnjih letih pozna tudi na rezultatih na najvišji ravni.