Četrtek, 21. 11. 2019, 17.00
5 let
Koga bomo pogrešali v sezoni 2019/20?
Največ črnih oblakov nad Norvežani, smola tudi za junaka Pjongčanga
Nova sezona svetovnega pokala smučarskih skokov je tik pred vrati, kar nekaj športnikov pa jo je moralo zaradi poškodb prečrtati, še preden se je začela. Nekatere so poškodbe prisilile celo v konec športne poti, spet drugi so se za slovo odločili sami. Zbrali smo nekaj imen, ki jih bo skakalna karavana v novi sezoni pogrešala.
Začnimo na domačih tleh. Dolgo in bogato kariero je po koncu lanske sezone končal Robert Kranjec, ki je v svetovnem pokalu vztrajal debeli dve desetletji. Pohvali se lahko s 325 nastopi v svetovnem pokalu, sedmimi zmagami in 27 uvrstitvami na zmagovalni oder. V svojo zbirko je pospravil še štiri kolajne z največjih tekmovanj. Bron na ekipni tekmi olimpijskih iger, zlato kolajno na svetovnem prvenstvu v poletih in dve ekipni bronasti kolajni na SP. Osvojil je tudi dva mala kristalna globusa v poletih. 38-letni leteči Kranjec danes reprezentanci pomaga s svetovanjem in oblikovanjem dresov.
Dan pred Kranjcem se je po poletu v Planici precej bolj potihoma od profesionalne kariere smučarskega skakalca poslovil tudi Tomaž Naglič. Njegova najboljša uvrstitev s svetovnem pokalu je osmo mesto.
Nejc Dežman je zadnji skok opravil julija v Kranju.
Kariero je končal tudi 26-letni Nejc Dežman. Nekdanji mladinski svetovni prvak je zadnjič skočil poleti na celinskem pokalu v Kranju in dejal, da verjame, da se je odločil prav, čeprav mu je bilo zelo težko, ko je družini in skakalnim prijateljem sporočil, da končuje športno pot. Leta 2012 je kot prvi Slovenec postal mladinski svetovni prvak. Erzurum v Turčiji je bil njegov srečen kraj. Njegovi najboljši uvrstitvi v svetovnem pokalu sta bili sedmo in deveto mesto v Saporu na Japonskem.
Poškodbe zarezale v norveški tabor
Če so se Slovenci večinoma sami odločali za konec športne poti, je bilo precej drugače v norveškem taboru, nad katerega se je zgrnilo kar nekaj črnih oblakov. Poškodbe jim v zadnjem času res niso prizanašale.
Kenneth Gangnes je eden večjih osmoljencev v skakalni karavani. Poškodbe mu med kariero niso prizanašale.
Če kdo v skakalni karavani ni imel sreče z zdravjem, je bil to zagotovo Kenneth Gangnes, na katerega so se poškodbe lepile kot po tekočem traku. V zadnjem desetletju je prestal kar štiri operacije kolenskih križnih vezi. Skandinavci so namigovali, da bi 30-letnik lahko končal kariero že predlanskim, ko je moral pred olimpijsko sezono znova pod nož, a je pozneje sporočil, da ima še dovolj želje in energije. Med pripravami na lansko sezono se je znova poškodoval, tako da je moral vrnitev spet preložiti. Kazalo je, da bi se ekipni svetovni prvak v poletih in svetovni podprvak v poletih lahko vrnil v letu 2019, a je konec lanskega leta sporočil, da je po tehtnem premisleku postavil skakalne smuči v kot.
Za verjetno eno od največjih presenečenj o koncu kariere je marca poskrbel olimpijski ekipni prvak iz Pjongčanga in lanski svetovni ekipni prvak Andreas Stjernen. Viking se je moral med kariero spopasti z nekaj poškodbami, po padcu v Lahtiju to zimo pa se je odločil, da je čas za slovo. Enaintridesetletnik je v karieri zbral eno posamično zmago in sedem ekipnih, s svetovnih prvenstev ima še eno srebrno in bronasto odličje.
Nekdanji svetovni prvak Anders Fannemel si je med poletnimi pripravami poškodoval kolenske vezi, moral na dva operativna posega, saj prvi ni uspel, in prečrtal prihajajočo sezono.
Tudi nekdanjega svetovnega prvaka Andersa Fannemela so načele poškodbe, a v primerjavi s kolegi še ne bo končal kariere. Osemindvajsetletnik je na treningu pred poletno veliko nagrad v Wisli padel, si poškodoval kolenske vezi in se moral odpraviti na dolgotrajno okrevanje. To je podaljšala še neuspela poletna operacija, zaradi katere je nesrečni viking moral na nov operativni poseg. Zimsko sezono je tako moral prečrtati, še preden se je začela poletna.
Na skakalnicah pa ne bo več še enega Norvežana. Joachim Hauer, ki se je v svetovnem pokalu enkrat prebil na zmagovalni oder (3. mesto), je v začetku leta napovedal tekmovalno slovo od smučarskih skokov.
Prvak in dvakratni podprvak iz olimpijskega Pjongčanga se je prav tako poškodoval med poletnimi pripravami. Prihajajoča sezona je zanj izgubljena.
Smola olimpijskega prvaka in dvakratnega podprvaka
Šok v poletnih pripravah so doživeli tudi Nemci. Olimpijski prvak iz Pjongčanga Andreas Wellinger si je namreč na treningu huje poškodoval koleno, strgal kolenske vezi in moral takoj prečrtati prihajajočo sezono. Dobitnik treh kolajn z zadnjih OI je priznal, da mu ob poškodbi ni bilo lahko in da je potočil tudi kakšno solzo, a odločen je, da bo na začetku prihodnje sezone popolnoma pripravljen na svetovno prvenstvo 2021 v Oberstdorfu.
Nemci v novi sezoni, pa tudi pozneje, ne bodo več stiskali pesti za ekipnega olimpijskega prvaka iz Sočija Andreasa Wanka. Enaintridesetletni Nemec, ki je sprva razmišljal, da bi vztrajal do olimpijskih iger v Pekingu (2022), je kariero končal konec julija. Wank ostaja v svetu smučarskih skokov, prevzel je nove naloge v reprezentančni ekipi novega glavnega trenerja Nemcev Stefana Horngacherja.
35-letni Andreas Kofler v zadnjih letih ni več našel stika z najboljšimi, spomladi se je tako odločil za konec kariere.
Slovo po skoraj dveh desetletjih
Po skoraj 20 let profesionalizma se je umaknil tudi priljubljeni Avstrijec Andreas Kofler, ki v zadnjih letih ni več našel recepta za vrnitev med najboljše. Dvakratni olimpijski ekipni prvak in petkratni ekipni svetovni prvak, ki ima z velikih tekmovanj v svoji zbirki še dve srebrni posamični kolajni, je v karieri zbral 12 posamičnih in 15 ekipnih zmag v svetovnem pokalu ter bil 61-krat na stopničkah. Kofler je v slovo pomahal s 35 leti.
Črto pod smučarske skoke je potegnil tudi njegov pet let mlajši rojak Manuel Poppinger, ki je največ vidnejših rezultatov dosegel na ekipnih tekmah (srebro in bron na svetovnem prvenstvu), v svetovnem pokalu pa je bil na posamičnih preizkušnjah najvišje na 7. mestu.
Italijani so ostali brez Sebastiana Colloreda (na fotografiji) in Davida Bresadole.
Cecon ni dočakal pravega naslednika
Italijani bodo pogrešali Sebastiana Colloreda in Davida Bresadolo, ki jima ni uspelo obuditi najbolj svetlih časov Roberta Cecona. Colloredo je na tekmah svetovnega pokala najvišje posegel do osmega mesta, na svetovnem prvenstvu do 12., Bresadola pa je na posamičnih preizkušnjah svetovnega pokala najboljšo uvrstitev vknjižil z devetim mestom.
Preberite še:
1