Pokrovitelji prispevke pogosto pogojujejo z Mazejevo

Da je v smučarski malhi premalo denarja, da bi se vsi člani reprezentance, ki so izpolnili kriterije za A in B status, lahko brezplačno lotili priprav, je pravzaprav jasno že lep čas. Vprašanje, ki je zapolnjevalo misli smučarskih veljakov in delilo vse vpletene, pa je bilo, kako preskočiti pregrado. Stroka je kljub oženju trenerskega kadra vztrajala pri kakovostnih programih, saj bi dodatno nižanje kriterijev smučarje pahnilo v nekonkurenčne pogoje, finančno breme pa bi v vsakem primeru padlo na ramena tekmovalcev. Ko je alpski zbor pred letom sprejel odločitev za samoprispevke, je bilo večkrat jasno poudarjeno, da gre za izredni oziroma premostitveni ukrep. Prav zato je bilo razburjenje najboljših tekmovalcev, ki so izpolnili zaostrene kriterije za status A, še toliko večje, ko jim je na uho prišla informacija o tem, da bodo morali plačevati tudi v novi sezoni. Naposled so se po novi maratonski seji alpskega zbora vendarle izognili participaciji, zato pa bodo morali vsi ostali reprezentanti sami kriti funkcionalne stroške, ki še zdaleč ne bodo skromni, del dosedanje ekipe pa je dokončno izpadel iz reprezentance. Tako so brez statusa ostali Katarina Lavtar, Andrej Križaj, Miha Kürner in Ana Kobal, ki naj bi se v prihodnje preselila na študij v ZDA.

Šporn se ne veseli pogašenega požara

"V teh časih je težko zagotoviti osnovno finančno platformo za izvajanje kakovostnih programov. Končna odločitev zagotavlja osnovno preživetje. Zavedamo se, da se v tovrstni zagati ni znašlo le alpsko smučanje," razmišlja predsednik zbora in odbora Janez Dekleva, ki se seveda dobro zaveda, da utegne biti cena za sodelovanje v reprezentančnih programih za marsikaterega tekmovalca ali njegov klub (pre)veliko breme. "Alpsko smučanje je drag šport in tudi v dobršni meri podhranjen. Pri tem mislim na vadbene poligone. Danes vrhunsko smučanje potrebuje precej več kot pa zgolj sodelovanje z žičničarji," še dodaja Dekleva.

Da sprejeta rešitev ne sme biti vzorec za nove sezone, priznava tudi Andrej Šporn, ki se zaradi tega ne želi veseliti dobljene bitke. "Nisem človek, ki bi gledal le nase. Vidim širšo sliko. Treba bo postaviti dolgoročno strategijo in ne zgolj gasiti požara. Najboljši smučarji vsekakor ne bi smeli prispevati svojega deleža v proračun. A tudi tisti, ki so na meji, ne bi smeli namenjati astronomskih zneskov," pravi najboljši slovenski smukač in dodaja: "Kar se v zadnjih letih dogaja po sezonah, mi občasno jemlje voljo do smučanja."

Tina prinese več kot odnese

Vodstvo panoge in zveze se je na omenjeni seji občasno soočalo tudi z očitki na račun previsokega zneska, ki se ga namerava nameniti za tabor najboljše alpske smučarke Tine Maze. Odgovor direktorice Barbare Kürner-Čad je bil zelo jasen, saj je pojasnila, da so tudi pridobljena sponzorska sredstva v precejšnji meri posledica Tinine "zaželenosti". Številni pokrovitelji sodelovanje in višino prispevka namreč pogosto pogojujejo prav z Mazejevo, najbolj previdni pa naj bi zahtevali celo pogodbeno klavzulo, ki bi v veljavo stopila ob umiku najboljše tekmovalke.

"Skorajda vsi predstavniki pokroviteljev v pogovorih vprašajo, kakšen je Tinin status. So pokrovitelji, ki so pripravljeni sodelovati le ob prisotnosti Mazejeve, drugi pa denimo v nasprotnem primeru pristajajo na drugačne pogoje," je po seji dejala Kürner-Čadova in zatrdila, da pogovori s Tininim taborom ne stojijo na mrtvi točki. Obe strani sta namreč že pregledali osnutek pogodbe in se soočili s pripombami. Še naprej ostaja nekaj odprtih vprašanja, ki pa so predvsem tehnično-operativne narave. "Verjamem, da bomo kmalu prišli do soglasja in podpisali pogodbo," pravi direktorica in obljublja, da bo s sodelavci skušala zagotoviti tudi dodatna sredstva, s katerimi bi znižali finančno breme tekmovalcev s statusom B. "Trudili se bomo, ne moremo pa se obvezati. Vseeno pa menim, da je odločitev, ki jo je sprejel zbor, najbolj pravična. Navsezadnje smo tekmovalcem lani obljubili, da ne bodo plačevali, če bodo izpolnili kriterije," pravi Kürner-Čadova.