Podkorenski veleslalomski urok še kar traja

Na rezultatskem seznamu veleslalomskega dela 46. pokala Vitranc se je resda nabralo že kar nekaj prahu. A če ga razpihamo, pridemo do spoznanja, da je Aleš Gorza 3. marca 2007 osvojil 20. mesto, Mitja Valenčič je bil 26., Bernard Vajdič pa še dve mesti za njim. Vse do danes so to zadnje slovenske veleslalomske točke svetovnega pokala v Kranjski Gori.

V osmih letih je namreč na devetih veleslalomih (enega je Kranjski Gori "odstopil" Adelboden) nastopilo kar 18 slovenskih smučarjev – Janez Jazbec, Patrick Jazbec, Matic Skube, Žan Kranjec, Miha Kürner, Klemen Kosi, Aleš Gorza, Martin Čater, Mišel Žerak, Andraž Reich-Pogladič, Štefan Hadalin, Bernard Vajdič, Andrej Križaj, Mitja Valenčič, Anže Mravlja, Žan Grošelj, Aljaž Dvornik in Matija Zaviršek. Skupaj so zbrali 53 nastopov, osvojili pa nič točk.

Nekaj je narobe. Toda – kaj?

Glede na dosedanje rezultate svetovnega pokala in predvsem štartno številko (nastopil je s številko 32, vsi preostali pa med 64 in 71) je imel realne možnosti za konec skrb vzbujajočega uroka tokrat le najboljši slovenski veleslalomist zadnjih let Žan Kranjec. Lani ga je od podkorenskega finala ločila pičla stotinka sekunde, tokrat občutno več. Bil je namreč 43., tri sekunde in 94 stotink počasnejši od najhitrejšega Alexisa Pinturaulta in slabo sekundo počasnejši od njegovega rojaka Missilliera, ki je bil 30.

"Prehitro sem izgubil ritem. Na koncu je rezultat slab, razočaranje pa veliko. Vsa sezona ni bila takšna, kot sem si želel. Žal se je nezaupanje začelo kopičiti že na prvi tekmi v Söldnu. Na tekmah nisem bil samozavesten. A ne bom se predal. Po sezoni se bo treba umiriti, sprazniti glavo in se osredotočiti na nadaljevanje kariere," pravi 22-letni veleslalomski specialist in dodaja: "Nekaj je narobe. Žal ne vem, kaj. Razlogov pa ne smem iskati le pri sebi. Čakajo me pogovori s trenerji. Treba bo ugotoviti, kako naprej."

Bergant: Če ni sproščenosti …

Glavni trener moške reprezentance Klemen Bergant Kranjcu vrača žogico. Strinja se, da bo potreben temeljit pogovor. Ob tem pa v isti sapi dodaja, da so mladeniča iz Bukovice pri Vodicah v večjem delu sezone že na treningih mučila številna vprašanja. "Na domači tekmi je bil finale Kranjčev osnovni cilj. Ni ga dosegel, čeprav mu je letos to nekajkrat uspelo. Priznam pa, da z njegovim smučanjem nisem zadovoljen. Preveč je bilo mučenja. Ni bilo prave sproščenosti. Če nisi sproščen, ne napadaš. Če ne napadaš, ni rezultata. Dejstvo pa je, da se je težko sprostiti, če se na smuči postaviš s preveč vprašanji," meni Bergant.

Kosi: Preveč zavojev

Še slabše so se odrezali vsi Kranjčevi rojaki. Mišel Žerak, Klemen Kosi, Andraž Recih-Pogladič, Aljaž Dvornik in Žan Grošelj so se namreč zgostili pri dnu rezultatskega seznama, med 48. in 54. mestom med 55 uvrščenimi. "Ko sem stal na štartu, sem si zaželel, da bi bila na strmini le dva zavoja, ne deset.

Posledično je bilo za menoj veliko več tekmovalcev kot pred menoj. Želel bi obrnjeno sliko. Za to bi moral razpoloviti zaostanek," se je po prihodu v cilj z zaostankom debelih petih sekund pošalil Kosi, ki se je sicer v članski kategoriji uveljavil v hitrih disciplinah in bo sezono končal kot Slovenec z največjim številom točk svetovnega pokala.

Kljub napredku v smuku in superveleslalomu pa veleslaloma ne želi kar tako odpisati. "Vesel sem preboja v hitrih disciplinah. A želim postati vsestranski smučar. Ko bom prišel do položaja, ko z dodatnim veleslalomskim treningom moja konkurenčnost v smuku ne bo trpela, bom to storil. To pa je v rokah trenerjev," odgovarja Kosi, ki se je, tako kot kopica njegovih vitranških predhodnikov, iz tekmovalca hitro prelevil v gledalca.