Po treh letih premora sedaj med elito

V ženski konkurenci dominira Američanka Sarah Hendrickson. Pri njej se pozna, da je naredila pred sezono bistveno več skokov od ostalih tekmovalk, ki jo bodo šele tekom sezone skušale ujeti. To željo imajo tudi "vražje" Slovenke, ki so sposobne priti na oder za zmagovalke, manjka pa jim še tista konstantnost za uspešno izvedbo dveh skokov. Redno pa se med deseterico uvršča Katja Požun, ki se je vrnila po treh letih premora in je že takoj na začetku pokazala, da je iz pravega testa. Trenutno je peta skakalka na svetu in se čuti sposobno skočiti tudi višje. "Po pravici povedano nisem pričakovala takšne sezone. Sicer sem vedela, da znam konstantno skakati, vendar res nisem pričakovala, da bom vsako tekmo med deset najboljših. Konkurenca je sedaj, od kar je svetovni pokal, približno enaka in to se ni bistveno spremenilo. Razlika pa je v tem, da so prizorišča bistveno bolj urejena kakor tudi skakalnica. Imamo tudi hrano ter pijačo. Vse skupaj je na bistveno višji ravni," pravi Požunova.

Tudi sama je v tej sezoni spoznala, kaj pomeni boljša oprema pri skakanju in kam te lahko ponese. Lani poleti je namreč skakala še s štiri leta starim dresom, vendar se zaveda, da je za preskok na stopničke potrebno imeti tudi pravo tehnično podporo. "Star dres je bil posledica tega, da sem imela tri leta premora in nisem bila v reprezentanci. Zato si nisem privoščila novega, saj sem si rekla, da je tudi star dovolj dober. Vendar sem kaj kmalu spoznala, da dober dres veliko pomaga. Sicer pa mi v tem trenutku za stopničke manjka predvsem v glavi. Če naredim tisti dober skok in dobim malce pomoči vetra, lahko skočim še bolje. Težave je v tem, da se ne morem še povsem skoncentrirati pri obeh skokih in mi vedno pri enemu kaj zmanjka. In to me stane kakšen meter ali dva. Želim si stopničk. Ob dveh dobrih skokih se jih lahko nadejam," je optimistična Katja.

Tako kot ostale slovenske tekmovalke je tudi članica Skakalnega kluba Zagorje navdušena, da je v njihov tabor prišel Primož Peterka, ki jim s svojimi bogatimi izkušnjami ogromno pomaga: "Primož naš skuša spraviti v dobro voljo, če smo kaj potrte ali naredimo slabši skok. Po tekmi kako ušpiči. Zelo dobro je, da nam zna povedati, kako se počuti skakalec. Že pred Lillehammerjem nam je povedal, da naj nas ne motijo kamere. Zgodilo se bo tudi to, da nam jo bo kdo kdaj dobesedno porinil pred obraz. Pravi nam, da se moramo zavedati, da smo mi na skakalnici, da naredimo svoje. Ostalo nas ne sme zanimati. Zelo smo ga bile vesele, ker je prišel k nam. Popularizacija ženskih skokov je tako postala tudi večja. Veliko nam pomaga z izkušnjami, saj je v svoji karieri doživel sladko in grenko plat tega športa. "

Glavni cilj slovenskega tabora za to sezono sta zagotovo domači tekmi na Ljubnem, ki bosta v februarju, takrat pa organizatorji kot tudi skakalke načrtujejo in si želijo uvrstitve na zmagovalni oder pred številčno publiko. "Velika spodbuda bo, da bomo skakale pred večjim krogom ljudi – pred starši in prijatelji. Želim si dobrega rezultata in pokazati, da Slovenke znamo skakati. Zase si želim, da bi ostala v takšni formi, kot sem. Znam pa skakati še boljše in ostale Slovenke tudi. Upam, da bomo ujele tiste najboljše in se potem uvrščale povsem pri vrhu," je za konec dejala Katja Požun, ki je do najboljše uvrstitve skočila minuli konec tedna v Val di Fiemmeju.