Sreda, 23. 12. 2020, 10.20
3 leta, 10 mesecev
INTERVJU: BOŠTJAN KLINE
Obetavno prebujanje spečega zmagovalca
Če se smučar, ki je pred dobrimi tremi leti dobil tekmo svetovnega pokala, ob tem pa se še dvakrat zavihtel na stopničke ter na svetovnem prvenstvu kolajno zgrešil le za petnajst stotink sekunde, na začetku nove sezone uvrsti na 17., 19. in 28. mesto, to vsekakor niso dosežki, ki bi jih kovali v zvezde. Toda v primeru slovenskega smučarskega reprezentanta Boštjana Klineta jih lahko razumemo kot jasen signal konca krize in postopnega vračanja.
Na to nakazuje tudi tekmovalna govorica telesa. Bolj napadalen videz je rezultat nekoliko drugačne postavitve na smučeh, predvsem pa večje odločnosti. Kot bi postopoma znova gradil svojo pravo smukaško podobo, ki jo je pred leti težko ustvaril, nato pa skorajda v trenutku razblinil. 29-letni Mariborčan je sicer še daleč od neustrašnega napadalca izpred let, a dejstva, da je nekdo "dregnil v spečega" zmagovalca, ne gre spregledati.
Še ob začetku sezone je bil na smukaški lestvici FIS na nezavidljivem 96. mestu. V enem tednu je pridobil kar 50 mest, s čimer je močno popravil tudi štartno izhodišče za prihajajoče tekme. Prvo nalogo v sezoni, to je izboljšanje štartne številke z napadi iz ozadja, je torej opravil z odliko. Prihajajoče preizkušnje v Bormiu, Wengnu in Kitzbühlu pa bodo podale tudi odgovor, ali je pripravljen na vnovično se prebijanje proti močno zgoščeni in razširjeni smukaški eliti.
V čem se Boštjan Kline 20/21 razlikuje od tistega, ki se je še pred letom izgubljal v sivem povprečju?
Poskušam tekmovati drugače kot v preteklosti. V svojem smučanju sem popravil določene stvari. Izboljšave učinkujejo. Nekoliko drugačen je tudi psihološki pristop. Prav gotovo je tudi to pripomoglo k napredku. Ne bi pa vam mogel ponuditi enega elementa, ki sem ga povsem spremenil in tako prišel do višje ravni. Gre za kombinacijo več manjših premikov. Zadovoljen sem s postavljenimi temelji in tudi rezultati. Gremo naprej.
V smučanju pogosto govorimo o malenkostnih popravkih, ki pa lahko močno vplivajo na rezultat. Bi lahko opredelili kakšno napako, ki ste jo s trenerskim štabom zavestno izkoreninili v pripravljalnem obdobju?
Morda lahko začnem že pri zadnji tekmi, kjer mi je uspelo navezovati zavoje. Gre za vprašanje "tajminga". Tam sem poskrbel za preboj. Ujel sem občutek za pravi čas začetka zavoja. Vse to pa sem dopolnil s svojim položajem na smučeh. Ta je po eni strani bolj uravnotežen, po drugi pa bolj napadalen.
A ta preskok ste verjetno zaznali že prej. Ste zato pričakovali napredek?
Sam pri sebi sem si misli, da sem lahko hiter. Navsezadnje sem nekaj dobrih časov vknjižil že na treningih. Gre za vprašanje tekmovalne izvedbe. Pomembno je, kaj pokažeš na tekmi. No, vedel pa sem, da lahko ob prenosu voženj s treningov na tekmi dobim tudi rezultatsko potrditev. Verjetno pa veste, da mora biti smučar z izrazito visoko štartno številko v svojih pričakovanjih realen. Kot tudi pozneje pri vrednotenju rezultata. Pri številki nad 55 je tudi 25. mesto zelo dobro. Rezultati med dvajseterico pa so sploh izjemni.
Medtem ko se mu superveleslalomski nastop v Val d'Iseru v snežnem metežu ni posrečil, pa je bil v Val Gardeni 19.
A že na naslednji tekmi si lahko obetate boljše štartno izhodišče …
Računam, da bi lahko nastopil s številko med 35 in 40. V tem primeru je lažje napadati. A znova … Kdor je zares dober in hiter, se bo prebil tudi s številko 60. Kdor pa se ne najde, tudi zares dobre številke ne bo mogel unovčiti. Zato razmišljam predvsem o smučanju, čeprav sam pri sebi vem, da so možnosti za preboj z boljšo štartno številko večje.
Ko smo ravno pri prebojih … Kako ste v Val d'Iseru dojemali zmago Martina Čatra?
Na štartu sem ob pripravi na svoj nastop spremljal njegovo smučanje. Ko je bil na dobrih treh četrtinah proge, sem si dejal: "Stari, zmagal bo!" Prepričan sem bil o tem, da bo tudi v spodnjem delu dovolj hiter. Ko je pozneje prišel v cilj, sem se tako glasno zadrl, da se je okolica kar malce prestrašila. Bil sem tako vzhičen, da sem se želel kar podati na progo. Kar mu je uspelo, je namreč nekaj neverjetnega. Takole "nažgati" predstavnike vseh velesil, je nekaj neverjetnega. Zato sem želel čim prej nastopiti in ga v cilju objeti. Seveda sem moral počakati na svoj nastop. No, tudi ta ni bil slab.
Tam sta oba dobila tudi potrditev o konkurenčnosti smuči Stöckl in Nordica. Je to eden od razlogov za večjo tekmovalno osredotočenost?
Kdor je res dober in hiter, pa mu nato na tekmi ne gre, se lahko vpraša o konkurenčnosti opreme. Pri svojem smučanju v preteklosti pa bi bilo res nepošteno, da bi vso krivdo zvalil na opremo. Letos pa … Da, veseli, da je oprema konkurenčna. Znova pa je ključen prispevek tekmovalca.
Kaj pa način dela in vzdušje v ekipi po trenerski zamenjavi?
Dobro delujemo. Kot ekipa in kot posamezniki. Grega Koštomaj in Aleš Gorza sta res kakovosten tandem. Drug drugega dopolnjujeta in izpopolnjujeta. Zelo kakovostna in učinkovita pa je tudi komunikacija s servisom.
Le v Val Gardeni je pretekli konec tedna osvojil več točk kot v celotni predhodni sezoni.
Sliši se grobo. A ta sezona je za vas in morda za vašo ekipo ključna. Boj za preživetje. Biti ali ne biti. Se tega zavedate? Ste razmišljali o tem, da prav veliko priložnosti za rešitev kariere ne bo več?
Vsekakor. Pri tem vprašanju si nisem nikoli zatiskal oči. Ko nisi več v najboljši trideseterici, v letih pa se približuješ številki 30, ti mora postati jasno, da so sezone štete. Kot ste dejali, ne glede na to, kaj je kdo v karieri naredil, prav veliko priložnosti pri teh letih ne bo več dobil. Navsezadnje sem imel v ekipi tudi Roka Perka in Andreja Šporna, ki sta bila v podobnem položaju. Pred sezono sem zato razmišljal tudi o tem, da moram iz sebe in svojega smučanja potegniti maksimum. Zagotovil ni. Lahko si psihično in fizično najbolje pripravljen športnik, pa rezultata ne bo. Ponavljam, iz sebe želim iztisniti največ, kar lahko.
So se vas v preteklosti kritike o odpisanih smukačih, ki niso ostale le na ravni barskih govoric, dotaknile?
Niti ne. Raznih spletnih forumov ne spremljam. Še ko zmagaš, se verjetno najde kdo, ki bo rekel kaj slabega. Nikoli ne moreš zadovoljiti vseh. Nikoli ne boš vsem všeč. Vrhunske športnike pogosto kritizirajo tudi ljudje, ki ne poznajo materije. Zato se s tem nisem preveč obremenjeval. Nikoli pa nisem skrival lastne kritike. Ko je bilo slabo, sem se tega zavedal. In očital sam sebi.
Božič. Nato pa Bormio. Z večjimi apetiti?
Ostajam osredotočen na smučanje. Zame je ključno vprašanje, kaj mi prinaša hitrost. Ostajam realen. Vem, da se lahko uvrščam med najboljših 20. Ob dobrem nastopu tudi petnajsterica ni izključena. Točk ne bom zavračal. Zdaj sem tu. Kako bo v prihodnje, pa bomo videli.