Nedelja, 12. 1. 2025, 3.57
12 ur, 21 minut
Skok v športno preteklost
Lindsey Vonn do prve zmage pred dvema desetletjema, zdaj se bliža 83. v karieri
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,51
Lindsey Vonn je v svetovnem pokalu nazadnje zmagala v Areju leta 2018.
Osupljivo vrnitev smučarske šampionke Lindsey Vonn v belo karavano so mnogi pospremili z dvomi, pa tudi zaskrbljenostjo, da se bo njen ambiciozni projekt končal podobno, kot se je poskus avstrijskega šampiona Marcela Hirscherja v moški konkurenci. S poškodbo. A 40-letna Američanka dirka iz tekme v tekmo bolje in se počasi približuje tudi odru za zmagovalke. Povsem mogoče je, da jo bomo v tej zimi spet videli povsem na vrhu. Če ji uspe zmagati, bo dosežek slavila skoraj 20 let po svoji krstni zmagi v svetovnem pokalu.
Ko se je ameriška kraljica hitrih disciplin leta 2019 tekmovalno upokojila, je imela v statistiki zabeleženih 82 zmag in 137 uvrstitev na stopničke, osvojila je štiri velike kristalne globuse za zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala, ob tem pa ima še dva naslova svetovne prvakinje in enega olimpijske. Leta 2019 je na večni lestvici smučarjev z največ zmagami zaostajala le za legendarnim Švedom Ingemarjem Stenmarkom (86).
A že v času kariere Lindsey Vonn je svoj vzpon začenjala njena mlada rojakinja Mikaela Shiffrin, ki v tej sezoni lovi že svojo jubilejno stoto zmago, z 99 pa je že nova rekorderka. A povsem mogoče je, da bo tudi Vonn še obogatila svojo statistiko. Že od njene zadnje zmage v svetovnem pokalu, dosegla jo je 14. marca leta 2018 na smuku v Äreju na Švedskem, je poteklo skoraj sedem let, od njene prve pa že debeli dve desetletji.
Če se je veliki povratek nekdanjega avstrijskega šampiona Marcela Hirscherja, ki se je med smučarsko smetano vrnil kot reprezentant Nizozemske, končal klavrno, s poškodbo (strgana križna vez v levem kolenu) in predčasnim koncem sezone, v kateri je odpeljal samo en veleslalom (23. mesto) in dva slaloma (brez finala), je Lindsey Vonn 21. decembra lani na svojem prvem superveleslalomu po povratku v belo karavano zasedla odlično 14. mesto, na sobotnem smuku v St. Antonu pa je bila že šesta in nakazala, da se lahko vmeša tudi v boj za stopničke.
V svetovnem pokalu je Američanka debitirala pri 16 letih.
Na teh je nazadnje stala 15. marca leta 2018 po superveleslalomu v Äreju, dan pred tem je tam osvojila svojo zadnjo, 82. zmago v smuku. A do njene prve v svetovnem pokalu se je treba ozreti dobrih 19 let v preteklost, prvič je s svetovno konkurenco pometla 3. decembra leta 2005 v Lake Louisu v Kanadi, ko sta ji družbo na stopničkah delali Francozinja Carole Montillet in Nemka Hilde Gerg. Smučarka z dekliškim priimkom Kildow se je tako predstavila svetu.
V smučarskih krogih v ZDA je bilo že znano, da utegne mlada Lindsey Kildow v karieri doseči veliko. Pri devetih letih je prvič srečala vzornico Picabo Street, ta pa jo je nato leta 1999 videla v akciji in priznala, da še nikoli ni videla smučarke, ki bi tako ljubila hitrost: "Hitreje, kot je šlo, širši je bil nasmeh na njenem obrazu." Takšnega občutka za lovljenje hitre linije ni mogoče priučiti, Lindsey je bila naravni talent, je še ugotavljala Street, sama olimpijska prvakinja v superveleslalomu v Naganu leta 1998.
Zaradi smučarske strasti in izjemnega talenta mlade Lindsey se je družina Kildow – oče Alan Lee, mati Linda Anne, sestri Karin in Laura ter brata Reed in Dylan – iz Minnesote preselila v Vail v Koloradu. Pred tem jo je mati na smučarske treninge vozila tudi po 16 ur. Po tem je hitro napredovala in leta 1999 zmagala na mladinskem pokalu Topolino v Italiji, in to v slalomu. Leta 2000 je pri vsega 16 letih debitirala v svetovnem pokalu v Park Cityju, leta 2002 pa je bila že članica ameriške olimpijske reprezentance v Salt Lake Cityju. Tekmovala je v slalomu in kombinaciji in v tej zasedla šesto mesto.
Leta 2005 v Lake Louisu v Kanadi je Lindsey Kildow slavila svojo prvo zmago v svetovnem pokalu.
Hitro se je posvetila svoji prvi strasti – hitrosti – ter največje uspehe beležila v smuku in superveleslalomu. Do leta 2019, ko je prekinila kariero, je zbrala 42 smukaških zmag in 28 superveleslalomskih, a je bila nevarna tudi v tehničnih disciplinah, če se jih je lotila resno. Na računu ima tako tudi štiri veleslalomske zmage in dve slalomski ter pet v superkombinaciji. Z olimpijskih iger je prinesla tri odličja, smukaško zlato iz Vancouvra 2010, bron iz superveleslaloma ter še en smukaški bron iz Pjongčanga 2018. Olimpijski krst je doživela leta 2002 v Salt lake Cityju, štiri leta kasneje v Torinu pa je padla na drugem treningu smuka, preživela noč v bolnišnici, a se nato vrnila na tekmovanje ter zasedla sedmo mesto v smuku in osmo v superveleslalomu. Leta 2014 v Sočiju zaradi poškodbe ni tekmovala.
Če se bo njen povratek v smučarsko karavano nadaljeval dobro in se bo izognila poškodbam, ki so jo sicer pestile skozi vso kariero, utegne naslednje leto v Milanu in Cortini nastopiti na svojih petih olimpijskih igrah.
