Koširju prepričljiva zmaga v komediji zmešnjav

Po treh zmagah v svetovnem pokalu in nedavni zmagi v vlogi lobista ter podpornika predsedniškega kandidata pred volilno skupščino SZS je Jure Košir zabeležil še prepričljivo zmago na volitvah za predsednika zbora in odbora za alpsko smučanje. Prejel je kar 59 od skupno 72 glasov in tako postal zmagovalec nenavadnega zbora, ki je zasedal natančno dve uri. Že v uvodnem delu se je se je namreč nehote otresel dveh tekmecev. Kandidat škofjeloškega Alpetoura Janez Dekleva je po uvodnem nagovoru podal odstop od kandidature. Njegovemu zgledu pa je nato sledil še Jože Horvat, ki je kandidiral s pomočjo koroških klubov. Ob tem se je javno obregnil še ob kampanijo v zadnjih tednih, ki je bila po njegovih besedah nekorektna. Tako je naposled Koširjev tekmec ostal le Marko Schulz, ki pa ni imel realnih možnosti za presenečenje. Navsezadnje se je zbora udeležil tudi novoizvoljeni predsednik Smučarske zveze Slovenije Tomaž Lovše, ki je večkrat dokaj jasno zatrdil, da v alpskem delu stavi na Koširja. ''Verjamem, da ga boste podprli. Kaj bi se zgodilo, če ne bi bil izvoljen?! Hm… Bil bi v veliki zadregi. Ne želim špekulirati, kaj bi se zgodilo,'' je delegatom dokaj jasno sporočilo namenil Lovše, prijazno pokimal, zapustil dvorano in osebnemu šoferju velel, naj ga odpelje.

Košir se na ta način tudi uradno vključuje v delovanje zveze oziroma alpskega dela, njegova vloga pa se po Lovšetovi podpori zgolj formalizirala. ''Ko me je pred meseci predsednik Ribnikar vprašal, ali bom vložil kandidaturo, sem to zavrnil. Ocenil sem, da ne sodim na takšno zvezo, kakršna je bila. Menil pa sem, da zveza potrebuje nov zagon. A ob pripravljenosti gospoda Lovšeta za vključitev v predsedniški boj, sem mu dal besedo, da se bom skušal vključiti v delovanje alpskega dela,'' ozadje svoje kandidature pojasnjuje Košir, ki pri iskanju smernic delovanja izpostavlja izkoreninjanje negativnega medijskega ozračja, jasnejše delovanje, določitev vizije slovenske šole smučanja, večjo fleksibilnost, poudarek na stroki in večji veljavo strokovnega sveta. Vsled tega želi v delo vključiti tudi uveljavljene strokovnjake Filipa Gartnerja, Stojana Puhalja, Blaža Lešnika, Mateja Supeja, Borisa Strela in Janeza Šmitka, s čimer je spretno nakazal premoščanje osebnih nesoglasij v dobrobit alpskega smučanja.

In kakšna zapuščina čaka novega predsednika? Predhodnik Anton Ribnikar meni, da dobra, kar je podkrepil s podatkom o kakovostnih tekmovalnih rezultatih v članskih in otroških kategorijah ter o pozitivnem poslovanju v zadnji sezoni. Ob tem vseeno priznava, da ramena ''alpincev'' še naprej težijo obveznosti v višini slabih 100 tisoč evrov. Poleg tega pa je izmed dosedanjih pokroviteljev nadaljnjo zvestobo kot zlati pokrovitelj do danes obljubil le NLB. ''Opozoril pa bi, da smo v dveh letih sanirali dolg v višini 600 tisoč evrov, ki je nastal predvsem zaradi prekomernega trošenja nekdanjega direktorja. Tedaj je nastal dolg v višini 450 tisoč evrov. A s pomočjo dveh kreditov in ob dobrem delu poslovnega direktorja nam je uspelo zapolniti vrzel,'' pravi Ribnikar, ki ob slovesu ni mogel mimo stalnih medijskih bitk s taborom najboljše slovenske alpske smučarke Tine Maze. Po besedah dosedanjega predsednika je bila Črnjanka redna ''članica'' dnevnih redov vseh sej. Kakovosti ji nikakor ne očita, zatrjuje pa, da med Mazejevo in slovenskim smučarjem vendarle ni enačaja. ''Ko bo končala kariero, slovenskega smučanja ne bo konec. Opozarjam tudi, da je Tina v zadnjih dveh sezonah dvakrat podpisala usklajeni dogovor z zvezo, ki se ga je slednja držala. Ona pa je po drugi strani vztrajno skrbela za to, da je z lasmi prekrivala pokrovitelje alpskih disciplin SZS. Večkrat bi jo zaradi tega lahko kaznovali, kar predvideva pravilnik, a je nismo. Tega niti ne zahtevam. Želim le ponazoriti, da smo skušali vzpostaviti stik z njo. To bo treba storiti, čeprav bo težko. Če bi ji namenili vse, kar želi, ne bi imeli 49 zmag v otroških kategorijah,'' je dejal Ribnikar in novemu predsedniku zaželel obilo uspeha.