Ko je okoli Gorana Janusa prostor le še za "zlato"

S prihodom Gorana Janusa v slovensko A-skakalno družino je zapihal nov veter. Ob ustoličenju za glavnega moža stroke naših najboljših skakalcev se je leta 2011 rezultatska krivulja začela strmo vzpenjati.

Že takoj v krstni sezoni se je na svetovnem prvenstvu v poletih v Vikersundu veselil zlatega odličja Roberta Kranjca na posamični in bronastega na ekipni tekmi. V pokalu narodov je Slovenija osvojila 3.412 točk in bila med vsemi četrti skakalni narod.

Na nov razcvet ni dolgo čakal. Peter Prevc bi bil že v Janusovi prvi sezoni eden od kandidatov za vidnejše uvrstitve na Norveškem, a si je pred tem na poletih v Oberstdorfu, kjer je bil izjemno razpoložen za letenje, pri padcu poškodoval ključnico. Če se je skakalec iz Dolenje vasi na začetku sezone 2012/13 še ogreval in čakal na prve posamične stopničke, je zablestel na nordijskem svetovnem prvenstvu v Val di Fiemmeju, kjer si je okoli vratu nadel srebrno in bronasto medaljo.

Po Kranjcu prevzel vajeti Prevc

Tisto zimo je bil v skupnem seštevku svetovnega pokala Kranjec še pred njim. S šestim in sedmim mestom sta bila soseda, nato pa je popolno prevlado prevzel najstarejši od otrok v družini Prevc. Slovenija je v pokalu narodov tisto zimo osvojila četrto mesto (4.664 točk).

Olimpijska sezona (2013/14) je bila za Petra izjemna. Najprej je po spodrsljaju na novega leta dan v Garmisch-Partenkirchnu spoznal krutost novoletne turneje in jo končal na četrtem mestu, nato pa na olimpijskih igrah osvojil srebrno in bronasto medaljo ter se z velikimi črkami zapisal v zgodovino. Bronast je bil še na svetovnem prvenstvu v poletih v Harrachovu, v boju za veliki kristalni globus pa je bil pred njim le Poljak Kamil Stoch. V pokalu narodov je Slovenija s 4.402 točkami osvojila tretje mesto.

Zanj in za Janusa je prišla sezona 2014/15, v kateri je bilo treba braniti medaljo s prejšnjega prvenstva. Na nordijskem v Falunu je Prevc na manjši skakalnici za vsega 1,1 točke zgrešil bron, zato pa je bil konstanten vso sezono, kar mu je prišlo prav na novoletni turneji, kjer se mu je primerjavi z letom poprej zalomilo v Innsbrucku, izgubil je boj z Avstrijcem Stefanom Kraftom ter Michaelom Hayböckom.

Prevc ima pred seboj le še najvišje cilje

S končnim tretjim mestom je takrat dejal, da je na vseh večjih tekmovanjih stal na odru za zmagovalce, napočil pa je čas za tiste najvišje dosežke, kjer so nagrade z zlatim sijajem. Skupaj s trenerjem Janusom sta se začela spogledovati z velikim kristalnim globusom. Ob koncu zime je bil naš najboljši skakalec celo točkovno izenačen s Severinom Freundom (1729:1729), a je slava zaradi večjega števila zmag pripadla Nemcu. V pokalu narodov je Slovenija z največjim številom točk doslej (4.994) osvojila četrto mesto.

Pred našim prvim skakalcem in prvim možem stroke je zdaj težka naloga, da skupaj s pomočnikoma Janijem Grilcem in Nejcem Frankom ter kondicijskim trenerjem Matjažem Polakom skujejo načrt, kako narediti še tisti korak na vrh, kjer se vse zlato in kristalno sveti, čeprav Peter mali kristalni globus v razvrstitvi poletov tako kot Kranjec že ima. A je želja tisti, do katerega je dvakrat poneslo Primoža Peterko.

Pod Janusovim vodstvom so skakalci torej osvojili že marsikaj, tiste glavne skrite želje pa so še olimpijsko zlato, zlata medalja na nordijskem svetovnem prvenstvu, ekipna medalja na nordijskem svetovnem prvenstvu in olimpijskih igrah, veliki kristalni globus, kakšna nova čarovnija v pokalu narodov …

Prihodnja sezona ob tradicionalni novoletni turneji in svetovnem pokalu ponuja še svetovno prvenstvo v poletih na prenovljeni letalnici v Kulmu, kjer se Jurij Tepeš in Prevc dobro počutita – zadnji se lahko med vsemi skakalci celo pohvali, da je kot prvi poletel do znamke 250 metrov, kar mu je februarja uspelo v Vikersundu, kjer je bil en dan tudi lastnik svetovnega rekorda. Čeprav se bo začela šele novembra, pa bodo že aprila zavihali rokave in začeli trdo garati za tiste najvišje domete.