Kaj jo še vedno žene naprej?

Že kar nekaj časa je minilo od zadnje tekme svetovnega pokala. Kako ste zadovoljni s sezono?

Zdaj sem že naredila analizo sezone, tako da nisem veliko razmišljala o tem, ali bom nadaljevala svojo kariero. Vidim in vem, da bi lahko dosegla še več dobrih rezultatov, vendar mi načrte velikokrat prekrižajo bolezen ali napake, ki jih naredim. Še vedno vidim, da sem na dovolj visoki ravni, ampak mi nekako manjka tista pika na i. Imam željo vztrajati še eno sezono. Poskusila bom določene stvari spremeniti in obdržati tisto, kar je bilo dobro. Nisem razočarana nad sezono, vendar je bila podobna kot zadnji dve leti po vrnitvi. Sem pa ugotovila, da mi ne manjka veliko. Želim si, da bi se uvrstila na stopničke in imela bolj konstantne uvrstitve v polfinale, ne samo v četrtfinale.

Po olimpijskih igrah v Pjongčangu je bila Katja Višnar precej razočarana. Foto: Stanko Gruden, STA

Po olimpijskih igrah ste bili kar precej razočarani, kako danes gledate na rezultate v Južni Koreji?

Pjongčang je bil glavni cilj sezone, ampak ni šlo tako, kot bi moralo. Tam se veliko stvari ni izšlo, ampak tako je. Zdaj ne gledam več nazaj, ampak se raje spominjam drugih stvari, ki so bile lepše in boljše.

Trikrat ste nastopili na olimpijskih igrah. Po čem se jih boste spominjali?

Prve olimpijske igre v Vancouvru so mi ostale v zelo lepem spominu, morda v najlepšem. Ko greš prvič, je to res velik dogodek. Vidiš vse svoje idole … Olimpijske igre so bile zgodba zase, veliko je bilo slovenskih medalj, tudi Ola (Ola Vigen Hattestad, njen partner, op. p.) je osvojil medaljo, zato so bile te igre še toliko bolj posebne.

Po končani sezoni ste si vzeli nekaj časa za dopust. Takšni oddihi vam verjetno po tako naporni sezoni pridejo še kako prav.

Že od nekdaj oba zelo rada potujeva in si vzameva čas za potovanja. Oba sva bila že vsega naveličana, Ola je bil tudi precej bolan, tako da smo šli že kmalu za tri tedne na počitnice. Težko je potovati kakšen drug čas v letu zaradi ritma sezone. Je pa zagotovo prijalo, da smo si vzeli malo daljši dopust.

"Vsako leto poskušam izkoristiti pogoje. Ta čas tekem ni več, tako da je še toliko večji užitek teči." Foto: osebni arhiv/Lana Kokl Vidi se, da ste po dopustu že pogrešali tekaške smuči, saj ste bili 18. aprila na smučkah.

Da, tako je. Vsako leto poskušam izkoristiti pogoje. Ta čas tekem ni več, tako da je še toliko večji užitek teči. Snega je še veliko, pogoji so dobri in vredno jih je izkoristiti. Dobro je imeti čim več kilometrov na smučeh.

Kaj vas tako žene, da še vedno vztrajate v tem športu? Je to ljubezen do športa ali morda dokazovanje?

Eno z drugim. Rada bi dosegla vrhunski rezultat in postala še boljša. Še so pomanjkljivosti in še vedno lahko napredujem na določenih področjih. Del načrta za naprej, s katerim bi si lahko omogočila napredek, je že narejen. Mislim, da bo to moja zadnja sezona, saj sem že mama. Potem pride na vrsto družinsko življenje.

Že kaj razmišljate o tem, kaj bi lahko počeli po končani karieri?

Nekaj idej že imam v glavi. Trenutno še ne najdem pravega časa, ampak mislim, da bom v tem letu malo več razmišljala. Odvisno je tudi od tega, kje bomo in kako se bo vse skupaj odvijalo. Ola še ni povsem končal svoje kariere, ampak mislim, da tudi on ne bo dolgo nadaljeval. Po drugi strani bi bilo narobe, če bi o tem preveč razmišljala, saj bi rada v svoji zadnji sezoni naredila vse, da bodo rezultati dobri. Seveda pa moram vsekakor razmišljati tudi za naprej.

Trenutno ste kar precej vezani na Norveško. Boste tudi v prihodnosti ostali tam ali obstaja možnost, da se z družino vrnete v Slovenijo?

Veliko se pogovarjamo, ampak o tem se bomo odločali po sezoni. Dokler Ludvig ne gre v šolo, imamo lahko še takšen način življenja. Za letos smo se odločili, da bomo več časa v Sloveniji, vsaj poleti. Veliko bo odvisno tudi od tega, kakšno službo bo imel Ola. Trenutno težko najdem odgovor. Meni je sicer Norveška zelo všeč. Tukaj, kjer živimo zdaj, so zelo dobri pogoji za trening in narava je zelo lepa. Po drugi strani pa zelo pogrešam prijatelje in družino.

Z dekleti v reprezentanci se odlično razume. Foto: osebni arhiv/Lana Kokl

Bi morda, če se vam odpre in v prihodnji sezoni dosežete vrhunske rezultate, lahko vztrajali do naslednjih olimpijskih iger?

Ne, to zagotovo ne. Želja je, da končam tako, da pridem do pike na i. To pomeni, da pridem nazaj na stopničke, kar mi je v preteklosti že uspelo. Šprinti so namreč zelo nepredvidljivi … Zagotovo bo to zadnja sezona. Že zato, ker bo Ludvig (njen sin, op. p.) dovolj star in bo tudi on potreboval družbo.

Marit Bjorgen je svojo športno pot končala pri 38 letih. Dokazala je, da se da tudi v zrelih športnih letih  Katja Višnar je na olimpijskih igrah v Pjongčangu zasedla 16. in 8. mesto. Foto: Guliverimage/Getty Images dosegati vrhunske rezultate.

Ona je res neverjetna. Videti je bilo, da je v šprintu nekoliko nazadovala. Ni dosegala rezultatov, ki jih je imela prej. Mislim, da je bilo to načrtno, saj je želela biti tudi na distanci zelo močna. Vseeno je na koncu presenetila s finiši. Imela je zelo dolgo kariero in očitno je našla tisto, kar ji ustreza. Mislim, da bi lahko vztrajala še nekaj let, enako mislim tudi za Petro Majdič. Leta niso ovira, nasprotno, dajo ti še nekaj več. Več imaš baze in znanja, vendar je res, da prihajajo mlajše tekmovalke, ki so bolj hitre in eksplozivne.

Še vedno ste konkurenčnim mlajšim dekletom in celo boljši od njih. Mislite, da je v Sloveniji nastala luknja oziroma da ni nekega pravega potenciala? Vas skrbi za slovenski tek?

Sama mislim, da je samo pozitivno, da bom vztrajala še eno sezono. Dobro, ne želim zdaj govoriti o sebi. Ko bova Vesna in jaz nehali … Anamarija Lampič je tista, ki trenutno kaže, da bi lahko napredovala vsako sezono. Ima talent za tekmovanje na res visoki ravni. Nika Razinger je mladinska svetovna prvakinja. Upam, da bo našla pot nazaj po bolezni. Ona je prav tako ena tistih, ki bi lahko nekaj dosegle. Malo nas je, zato je treba čim bolje delati z njimi.