Dragšičev zadnji podkorenski slalom

Aleš Gorza, Bernard Vajdič in Mitja Dragšič so pred leti veljali za nosilce novega slovenskega smučarskega rodu, ki pa se je z nekaj svetlimi izjemami in izstopajočimi rezultati vse bolj spreminjal v izgubljeni rod, v tem obdobju pa se je slovensko smučarko težišče od tehničnih disciplin skoraj v celoti preselilo v hitre. Vsaj en tekmovalec iz omenjenega terceta se po novi sezoni razočaranj nagiba k upokojitvi. Nedeljski slalom za svetovni pokal v Podkorenu bo tako za Dragšiča po vsej verjetnosti zadnji na najvišji tekmovalni ravni.

V Kranjsko Goro prihaja brez točk svetovnega pokala v tej sezoni, z visoko štartno številko in skromnim številom štartov. "S težkim srcem govorim o tem, saj sem si vse skupaj drugače predstavljal. Upam, da bom dobil priložnost za domači nastop," razmišlja Dragšič, ki je bil letos zaradi slabših rezultatov in neizpolnjenih kriterijev zgolj pridruženi član reprezentance, tako da si je stroške priprav in potovanj kril sam. "Za to je šlo deset let dopustov z družino. No, upam, da sedaj ne bo trpel dopust," z zanj značilnim smehom o proračunu za sezono 2010/11 razmišlja nekdanji mladinski svetovni prvak v slalomu, ki bo do konca sezone nastopal še na tekmah nižje ravni, nato pa bo po vsej verjetnosti smuči postavil v kot. "Če gre soditi pa svetovnem prvenstvu, je jasno, na koga se v prihodnje računa. Jaz ob tem seveda ne bom trošil denarja. Verjemite pa, da je smučanje moje življenje. Nikoli si nisem predstavljal, da bom kariero zaključeval na takšen način. Upal sem, da se bom na dostojen način poslovil od tega dela mojega življenja," s cmokom v grlu pojasnjuje 31-letni slalomski specialist iz Miklavža, ki je do zadnjih točk svetovnega pokala pred dobrim letom prišel prav v Kranjski Gori.

Prav na omenjeni tekmi, na sporedu je bila 31. januarja 2010, se je nazadnje med finaliste zavihtel tudi Bernard Vajdič, ki pa se za razliko od Dragšiča v reprezentančnem kadru vidi tudi v prihodnji zimi. "Moj cilj je že vztrajati, vprašanje pa je, v kolikšni meri name računajo v reprezentanci," se slabega izhodišča, ki je v veliki meri posledica zdravstvenih težav in zdrsa po štartni lestvici, zaveda 30-letni Velenjčan, ki se je sredi minulega meseca po skoraj enomesečnem tekmovalnem postu vrnil na smuči in nastopil na tekmah FIS v Srbiji. "Počutje je sedaj precej boljše. Veseli me predvsem dejstvo, da sem s pomočjo hrvaškega fizioterapevta le prišel do vzrokov za moje bolečine v hrbtu. Za menoj je zajetna terapija, ki se je končala z vrnitvijo med slalomske količke. V zadnjem obdobju sem deloma treniral sam, deloma z ekipo. Žal sprva nisem bil najbolj konkurenčen, a stanje se izboljšuje. Želim nastopiti v Kranjski Gori, nato pa se bom na tekmah nižje ravni podal po točke FIS," pravi Vajdič.

Zdravstvene težave so v zadnjem obdobju pestile tudi Aleša Gorzo, ki je po superveleslalomskem nastopu na svetovnem prvenstvu v Garmisch-Partenkirchnu zaradi burzitisa počival kar tri tedne. "Niti noge nisem mogel normalno dvigniti," ob zdravstvenih vprašanjih sprva potoži Črnjan, ki pa se je ta teden vendarle vrnil na sneg in opravil trening v Turachu. "Občutek je bil kar dober, dejstvo pa je, da sem bil fizično zelo šibak. Počutil sem se zelo slabotnega," pravi Korošec, ki pa vseeno verjame, da bo v soboto na štartu domačega veleslaloma v Kranjski Gori, kjer je nanizal štiri zaporedne nastope brez osvojene točke. "Čakajo me še zadnji treningi (Sella Nevea), na katerih bom, vsaj upam, dokazal, da sem pripravljen za nastop," napoveduje Gorza, ki bi se utegnil s sobotnim nastopom tudi posloviti od letošnjega svetovnega pokala, a vseeno, podobno kot njegov dober prijatelj Vajdič, ne želi razmišljati o dokončnem slovesu. "V tednih, ko sem bil doma, sem imel veliko časa za razmišljanje, oglede posnetkov, analize … Prišel sem do določenih zaključkov. O konkretnih ciljih in potezah sicer ne bi rad govoril, lahko pa povem, da ambicij ni zmanjkalo. Želja je velika," vztraja nekdanji veleslalomski specialist, ki je v zadnjih letih do vidnejših uvrstitev prihajal predvsem v superveleslalomu in na ta način nehote slovenski veleslalom potisnil še na nižjo raven.