SiolNET. Sportal Zimski športi
0,15

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Dan odprtih vrat Državnega panožnega nordijskega centra

Center, ki mladim omogoča rezultate in izobrazbo

0,15

termometer

Panožni nordijski center
Foto: SloSki

Državni panožni nordijski center v Kranju omogoča našim smučarjem skakalcem in skakalkam ter nordijskim kombinatorcem in kombinatorkam, po novem pa tudi smučarjem tekačem in tekačicam ter biatloncem in biatlonkam doseganje vrhunskih rezultatov in izobrazbe.

Zgodba v Kranju se je začela pisati pred 15 leti, ko sta se gradili skakalnica na Bauhenku in Gimnazija Franceta Prešerna, ki skupaj z Dijaškim domom tvorita Državni panožni nordijski center. Danes skoraj ni več reprezentanta ali reprezentantke, ki se ne bi izobraževal/a v Kranju in hkrati dosegal/a vrhunske rezultate na mednarodnih tekmovanjih. "DPNC je ena izmed bistvenih dodatnih vrednosti naše gimnazije. Pravi ljudje so v pravem času vložili veliko energije v to in zdaj dijaki poleg športnih uspehov lahko dosegajo tudi šolske uspehe. Da je sistem uspešen, potrjujejo mnogi obiski iz tujine. Obiskov iz Evrope sploh ne štejem več, zares jih je mnogo, a omenila bi, da prihajajo na oglede šole s Kitajske in Amerike. Zanima jih naš vzorec, naša praksa, to, kako treninge uspešno usklajujemo s šolo," je uvodoma povedala ravnateljiva GFP, Mirjam Bizjak.

Jasno je, da brez vseh sodelujočih takšnega projekta ne bi bilo moč izpeljati. Včasih smo se ozirali preko meja, predvsem v Stams, kakšen center imajo tam, zdaj Avstrijci, Skandinavci in še kdo hodijo na oglede k nam. Gorazd Pogorelčnik je devet let deloval na Gimnaziji Franceta Prešerna, zdaj je vodja panoge pri Smučarski zvezi Slovenije. "Če smo leta 2004 začeli z enim trenerjem in kombijem, smo zdaj pri 62 skakalcih, skakalkah, kombinatorcih in kombinatorkah s celotne Slovenije. Starost tekmovalcev je med 16 in 20 let, kar je neposredno povezano z izobraževalnim procesom na tej šoli in koncem mladinske kategorije. S sistemom začnemo že v zadnji triadi osnove šole, ko začnemo spremljati tekmovalce na določenih področjih. Ker jih spremljamo že prej, je prehod iz osnovne v srednjo šolo precej lažji. Znotraj našega sistema delujejo tudi mladinske reprezentance v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji. To je izrednega pomena, tu imama perfektne pogoje za delo."

Vadba v telovadnici. Vadba v telovadnici. Foto: SloSki

Cilj projekta je razvoj na športnem in izobraževalnem področju

Zaradi sistematičnega dela, ki ima korenine seveda v posameznih klubih, je DPNC kot deblo drevesa, krošnjo pa predstavljajo reprezentančne selekcije, ki so v zadnjem obdobju zelo uspešne. "Cilj projekta je razvoj tekmovalca na športnem in izobraževalnem področju. Ogromno vlagamo v to, da niso uspešni le na športnem področju, ampak tudi v šoli, da so pripravljeni na življenje po ali med kariero," še doda Pogorelčnik. V Državnem panožnem nordijskem centru deluje 5 skupin, nad katerimi bdi deset trenerjev, ki skrbijo za vseh 62 tekmovalcev, od tega je 46 skakalcev in skakalk ter 16 kombinatorcev in kombinatork.

Pod skakalnico v Kranju na Bauhenku je telovadnica, v novih prostorih pa se stroka ukvarja z razvojem same opreme smučarjev skakalcev. Pogoji so zares perfektni, saj je v petih minutah vožnje za tekmovalca na voljo vse – od talovadnice do tartanskih površin okrog šole do skakalnice pod Šmarjetno goro s pripadajočimi objekti. V slovenskih članskih reprezentancah je 22 tekmovalcev, ki so bili ali pa so še člani DPNC, kar predstavlja več kot 90% vseh reprezentantov. Z mladinskih svetovnih prvenstev so v zadnjih petih letih ti tekmovalci prinesli 20 medalj, 4 medalje so osvojili na olimpijskih igrah mladih in 8 medalj na olimpijskem festivalu evropske mladine. Odgovorni se zavedajo, da sistem deluje, a da bo potrebno še precej vlaganja in nadgrajevanja, da bodo ostali v samem svetovnem vrhu.

Od leve proti desni Gorazd Pogorelčnik (SZS, vodja panoge), Sašo Komovec (pedagoški koordinator za športne oddelke), Mirjam Bizjak (ravnateljica GFP), Matjaž Triplat (vodja skupin DPNC), Judita Nahtigal (ravnateljica Dijaškega doma) in Aleš Žlebnik (Dijaški dom). Od leve proti desni Gorazd Pogorelčnik (SZS, vodja panoge), Sašo Komovec (pedagoški koordinator za športne oddelke), Mirjam Bizjak (ravnateljica GFP), Matjaž Triplat (vodja skupin DPNC), Judita Nahtigal (ravnateljica Dijaškega doma) in Aleš Žlebnik (Dijaški dom). Foto: SloSki

Vsakemu dijaku se osebno prilagodijo

Zelo pomemben člen verige je Sašo Komovec, ki je zraven že od samega začetka. Pedagoški koordinator za športne oddelke na Gimnaziji Franceta Prešerna pove, da je bil glavni namen, da se s tem sistemom približamo najboljšim na svetu v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji: "Osnovni namen je bil od samega začetka tudi razvijanje osebnosti. Želeli smo, da razvija osebno in športno področje, ne da bi pri tem žrtvoval eno ali drugo. Zelo smo zagovarjali tudi internatni sistem, ker se s tem oblikuje drugačna dinamika. Dijaki s cele Slovenije imajo tudi na voljo cel paket, od preživljanja časa med šolo, treningi in v prostem času. Ko smo mi začeli s tem sistemom, so tekmovalci od pouka začeli izostajati precej manj," pove Komovec. V skoraj dveh desetletjih so se učitelji na Gimnaziji Franceta Prešerna dodobra navadili neobičajnega dela, ki pa je zdaj vsem že čisto zrasel pod kožo.

"Vsakemu dijaku se osebno prilagodimo, z vsakim se usedemo in naredimo osebni izobraževalni načrt. Pri tem moramo obdržati ravnotežje," še doda Komovec, ki je ponosen, da je šola uspela razviti tudi izobraževanje preko spleta. Letos je osem takšnih dijakov, ki šolo delajo samo preko spleta. Skakalci in kombinatorci nimajo tako drastičnega primera izostankov, šolanje preko spleta pa jim je omogočeno preko sezone, torej preko zimskih mesecev.

Soba v dijaškem domu. Soba v dijaškem domu. Foto: SloSki

Navdušujoča zgodba krasnega sodelovanja treh subjektov

Tretji člen DPNC je Dijaški dom v Kranju, ki dijakom predstavlja drugi dom oz. po številu preživetih ur kar prvega, saj so v njem nastanjeni od ponedeljka do petka.

"To je navdušujoča zgodba krasnega sodelovanja treh subjektov, ki skupaj skrbijo za to, da se naši otroci razvijajo tako na športnem kot osebnem področju. Dijaški dom ni samo nastanitveni objekt, ki nudi dijakom hrano, spanje, elektriko in vodo. Naša vloga je veliko širša, tako jo vidimo mi in mislim, da je tako tudi prav. Trenutno imamo v domu več kot eno tretjino športnikov, številka narašča iz leta v leto. Zavoljo shranjevanja njihove opreme smo hišniku morali vzeti kar nekaj prostorov. Dijakom zaradi potreb treningov in tekem omogočamo tudi kasnejše odhode, torej v soboto in predčasne prihode, že v nedeljo čez dan, če je to potrebno. Še bolj pomembno pa se mi zdi tisti drugi del, to, da jim nudimo drugi dom v času, ko iz pubertetnikov postajajo mladi gospodje in dame," pravi ravnateljica Judita Nahtigal.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 4
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin