Petek, 28. 12. 2012, 20.24
8 let, 7 mesecev
Žemlja bi enakovredno igral tudi z Đokovićem
Šestindvajsetletni Žirovničan Grega Žemlja je eksplodiral v drugi polovici letošnjega leta. Od junija je osvojil tri turnirje serije challenger, se uvrstil v tretji krog odprtega prvenstva ZDA, zadnjega turnirja za grand slam v sezoni, za smetano na torti pa se je na Dunaju uvrstil še v finale ATP turnirja. V avstrijski prestolnici je v polfinalu izločil devetega igralca sveta, Srba Janka Tipsarevića. Nagrada je bil vzpon na 50. mesto na lestvici ATP, kar je rekord v slovenskem moškem tenisu. "Ti rezultati so gotovo plod dolgotrajnega dela. Grega je naredil spremembo pri sebi. Nekdaj ni imel take volje do treninga. Pred nekaj leti se je to spremenilo in zdaj res dela na vso moč. Mozaik se sestavlja, začel je delati s psihologom, kondicijski treningi mu ne predstavljajo več problema. V preteklosti je bilo to iluzorno pričakovati," je spremembe pri svojem varovancu komentiral njegov trener Žiga Janškovec.
Rabil je več časa
Ob koncu leta 2008 se je Žemlja prvič uvrstil med najboljših 200 na lestvici ATP. Nato je na vrata najboljše stoterice trkal kar nekaj let, a ga je Blaž Kavčič, še en odličen slovenski teniški igralec, ki je teniško odrasel v kranjskem klubu Triglav, prehitel. Čeprav bil stalni "član" najboljše stopetdeseterice na lestvici ATP in je uspešno igral na turnirjih serije challenger, je večkrat doživel nepričakovan poraz proti na papirju slabšemu igralcu. Zdelo se je, da ravno zaradi nihanj v igri ne izkorišča v celoti svojih potencialov. "Grega je rabil več časa. Morda počasneje dozoreva. Dolgo časa že delam z njim in opažam, da je rabil nek določen čas, da je prenesel na tekmo nekaj, kar je treniral. Morda šele sedaj obira sadove zadnjih treh let," je dejal Janškovec.
Med najboljših 100 še Bedene in Kavčič
Kje so meje Žemlje, ki je na lestvici ATP v štirih mesecih napredoval za več kot 90 mest? Še pred nekaj leti si niti največji optimisti niso mogli predstavljati, da bo imela Slovenija ob koncu leta 2012 kar tri igralce med najboljših 100, v najboljši stoterici sta tudi Kavčič in Aljaž Bedene. Zdaj imamo že igralca blizu top 50, glede na igro prvega in za zdaj še edinega finalista ATP turnirja pa se zdi, da najboljše šele prihaja. "Dostikrat premišljujem, kako bi on igral z Đokovićem. Že ko je na OP ZDA igral s Tipsarevićem, takrat je izgubil, sem bil po tekmi kar malo razočaran. Zdelo, da je bil na bolj nevaren, da ima boljšo igro in da če je Tipsarević lahko med 10, je tudi lahko on. Mislim, da bi lahko enakovredno igral tudi z Đokovićem, če bi igral dobro. Če bi potegnil iz sebe največ, bi mu bil blizu," je špekuliral Janškovec.
V pol leta nosilec na grand slamu
Žirovničan je pozneje ravno na Dunaju dokazal, da se zares lahko enakovredno kosa s Tipsarevićem. V avstrijski prestolnici je bil v finalu dostojen tekmec tudi argentinskemu zvezdniku Juan Martinu del Potru. Ob koncu sezone je odigral nekaj dvobojev v Franciji in spravil na kolena še znamenita domačina Gillesa Simona in Juliena Bennetaua. "V preteklosti sem nerad postavljal cilje, potem pa sem spremenil taktiko. Že pred Wimbledonom sem mu rekel, da je dovolj razmišljanja o najboljši stoterici in mu postavil za cilj uvrstitev okrog 65. mesta na lestvici ATP. Pred turnirjem na Dunaju sem mu rekel, da je naslednji cilj, da bo v naslednje pol leta nosilec na grand slamu, kar pomeni uvrstitev okrog 30. ali 35. mesta," je bil konkreten Janškovec, ki v sposobnosti svojega varovanca trdno verjame.