Vesela je, a bi bila še bolj, če bi igrala na Švedskem

''Wimbledon je nekaj posebnega,'' je v teniškem svetu že obrabljena fraza, ki pa jo je mogoče slišati na vsakem koraku. Pri najboljši slovenski teniški igralki se še ni prijela: ''Za zdaj je zame Wimbledon le eden od štirih turnirjev za grand slam. Ko bom tam odigrala dobre partije, pa bo verjetno tudi zame postal 'nekaj posebnega'. Sama resnično nimam občutka, da bi ta turnir tako izstopal. Res je, da se igra na travi, kar je seveda posebnost, in da se v času turnirja poudarja znamenita angleška tradicija, a ima prav vsak od štirih grand slamov svoj čar,'' je Sportalu zaupala Polona Hercog, ki je imela izjemno prvo izkušnjo na sveti angleški travi. Kot mladinka je v paru z Jessico Moore osvojila turnir v dvojicah, kot članica nastopila trikrat v glavnem turnirju, najdlje pa prišla leta 2011, ko se je prebila v drugi krog. Lani je bila na igriščih Wimbledona dvakrat, saj se je udeležila tudi olimpijskega turnirja, a spomini ob letošnjih nastopih v kvalifikacijah niso uhajali nanj, saj po njenih besedah razen prizorišča ni imel prav nič skupnega s klasičnim Wimbledonom.

S poškodbo nima več nobenih težav

Prva slovenska ženska teniška violina si je morala zaradi slabšega položaja na svetovni jakostni lestvici, posledice večmesečne odsotnosti zaradi poškodbe zapestja, nastop na glavnem delu Wimbledona zagotoviti prek kvalifikacij, a je v drugem krogu naletela na previsoko oviro (6 : 7 in 3 : 6). Tako je ostala brez nastopov na znamenitem All England's Clubu, saj so kvalifikacije igrali v Roehamptonu.

''Seveda ni prijetno izgubiti v kvalifikacijah. Vseeno pa se moja forma očitno dviguje, ujela sem tekmovalni ritem in komaj čakam nadaljevanje sezone. S poškodbo nimam več nobenih težav. Vrnitev gre po načrtu in lahko sem samo vesela, da je tako,'' ne manjka optimizma 22-letni Štajerki. Žal ji je ples kroglic namenil Čehinjo Petro Četkovsko, še eno povratnico, ki igra bistveno bolje, kot izžareva njena trenutna uvrstitev (196. na svetu). ''Na žalost je naneslo, da sva se s Petro znašli v istem delu žreba. Ona je vrhunska igralka, ki se prav tako kot jaz vrača po poškodbi. Obe sva prikazali dober tenis, tekma je bila na visoki ravni, zmagala pa je pač lahko le ena.'' Da je Četkovska v izvrstni formi, dokazuje tudi podatek, da je po Poloninem skalpu uspešno končala kvalifikacije, v prvem krogu pa pometla s hrvaško izzivalko Donno Vekić. Talentirani 16-letnici, o kateri govori ves teniški Otok, saj trenira v Londonu, prejšnji teden pa je igrala finale v Birminghamu, je prepustila le štiri igre.

Letos je žal ne bo na Švedskem

London je zapustila deloma razočarana, a tudi z veselim spoznanjem, da je iz dvoboja v dvoboj boljša in že lahko do določene mere ponavlja predstave, s katerimi se je pred dvema letoma povzpela do rekordnega 35. mesta. Zadovoljna je, da se je znova spustila med najboljših sto in uresničila enega izmed ciljev, saj bo zadnji letošnji grand slam, odprto prvenstvo ZDA, dočakala z neposredno udeležbo v glavnem delu. Na stresne kvalifikacije v New Yorku lahko tako pozabi, zdaj pa se po kratkem premoru že pripravlja na nadaljevanje sezone. Prihaja julij, ki ji je v zadnjih letih prinesel veliko lepega. Sprva bo igrala na peščeni podlagi, za začetek na turnirju v Palermu, kjer je leta 2011 zaigrala v finalu. Nato bi morala odpotovati na Švedsko, kjer je v Bastadu dvakrat zapored osvojila turnir, a ji jo je zagodla poškodba. ''Zaradi načina prijav sem za turnir v Bastadu zaradi omenjene poškodbe imela prenizek ranking, da bi se ga lahko udeležila. Tako me letos na Švedskem na žalost ne bo,'' je stežka sprejela dejstvo, da ne bo nastopila na turnirju, kjer je že dvakrat potočila solze sreče, in tako ostala brez najljubše nagrade.

Ni razlogov za preplah

Drugič zapored je preskočila udeležbo v glavnem delu turnirja za nagrado grand slam. Po Parizu je (pre)hitro pomahala v slovo še Londonu, a po njenih besedah ni razlogov za preplah. ''Zakaj le? Pred grand slamom v Parizu sem se zaradi težke poškodbe zapestja komaj začela vračati, tako da niti ni bilo mogoče pričakovati, da bom lahko takoj igrala na takšni ravni kot pred poškodbo. Se je pa moja igra z vsakim odigranim dvobojem boljšala, pridobivala sem gotovost in nanizala nekaj zmag. Vrnila sem se med najboljših sto igralk in prvi cilj, ki sem si ga zadala, je bil dosežen v zelo kratkem času,'' pojasnjuje Kamničanka, ki je v zadnjih letih vlečni voz slovenskega ženskega tenisa, njene pogoste zdravstvene težave pa na grbi občuti izbrana vrsta v pokalu Fed. Želi si, da bi se med stoterico povzpela še katera izmed Slovenk. Najbližje je Tadeja Majerič, s katero bi se lahko srečala v tretjem krogu kvalifikacij za Wimbledon, a je obema spodrsnilo krog prej. ''Upam, da bo Tadeji uspelo. To bi bilo krasno za ženski tenis. Lep primer so naši fantje, ki na ta način drug drugega vlečejo naprej,'' je pozdravila še rojake. Blaž Kavčič in Aljaž Bedene sta nastope v Wimbledonu končala v prvem krogu, Grega Žemlja pa še vztraja. Zdaj ga čaka obračun z Bolgarom Grigorjem Dimitrovim ...