Bo teniška 'gasterbajterka' nemška kanclerka?

Andrea Petkovic se je rodila še v nekdanji Jugoslaviji v bosanski Tuzli (9. 9. 1987), a so se starši pri njenih šestih mesecih preselili v Nemčijo. Na teniška igrišča je prvič stopila pri šestih letih, ko je bil njen oče Zoran Petkovic, nekdanji član jugoslovanske reprezentance v Davisovem pokalu, trener lokalnega kluba v Darmstadtu. Oče je pozneje postal tudi njen trener, poklicno pa se je s tenisom začela ukvarjati šele potem, ko je končala gimnazijo.

Andrea je bila doslej najvišje uvrščena na deveto mesto WTA lestvice (oktober 2011), trenutno pa je na 43. mestu. Doslej je osvojila dva WTA turnirja, na odprtem prvenstvu Avstralije, ZDA in v Roland Garrosu pa je bila četrtfinalistka. Leta 2007 in 2009 je postala nemška prvakinja. O dogajanju v teniški karavani občasno piše podlistek v Frankfurter Allgemeine Zeitung, na YouTubeu pa ima svoj video blog z imenom ''Petkorazzi'', v katerem se norčuje iz sebe, nagrajuje oboževalce in opisuje teniško življenje.

Petkoviceva je svetovljanka, ki govori nemško, francosko, angleško in srbsko, ''mednarodna'' pa je tudi njena samopodoba. ''Očitno sem Nemka, toda vedno rečem, da je moja duša še zmerja srbska. Nemci so bolj umirjeni in zadržani, jaz pa sem zelo čustvena in ognjevita. V tem pogledu čutim veliko povezanost z zapuščino prednikov. Veliko stvari lahko cenim tudi pri Nemcih, čutim, da sem del sistema in se tukaj počutim zelo ukoreninjeno.''

Poleg tenisa je njeno glavno zanimanje glasba, saj bi teniško kariero, če bi imela možnost, takoj zamenjala za kariero rock zvezde, tako pa za dušo igra kitaro in bobne ter veliko časa posveča odkrivanju nove in stare glasbe. Obožuje predvsem rock in funk, njena najljubša skupina je Bloc Party, med pisatelji pa ceni Goetheja in Oscarja Wildea. Njen najljubši igralec je Edward Norton, film 300, med mesti Barcelona, uživa pa tudi v gledanju baseballa, kadar je v Ameriki.

Med velikimi osebnostmi še posebej ceni Che Guevaro, kar ne preseneča, saj študira politološke vede. Po končani športni karieri se namerava aktivno vključiti tudi v politiko, ne ve še sicer, kako, a po njenih besedah je mogoče vse – od ustanovitve lastne stranke do kandidature za kanclerko.

Jelena Dokic je zagotovo tista igralka, ki je v teniškem svetu med ''gasterbajterji'' posegla najvišje. Rodila se je v hrvaškem Osijeku (12. 4. 1983) očetu Srbu in materi Hrvatici, mesto pa so zapustili leta 1991 zaradi vojne. Do leta 1994 so prebivali v Somboru, nato pa emigrirali v Avstralijo v Fairfield, predmestje Sydneyja.

Dokiceva je bila najvišje na četrtem mestu lestvice WTA (trenutno 202.), v karieri pa je premagala kopico nekdanjih številk ena – Martino Hingis, Venus Williams, Kim Clijsters, Caroline Wozniacki, Jeleno Janković, Moniko Seleš … Slavila je na šestih WTA turnirjih na vseh podlagah in bila zelo uspešna tudi na turnirjih za grand slam. Na odprtem prvenstvu Avstralije in Francije se je prebila do četrtfinala, v Wimbledonu pa je bila celo polfinalistka. Na olimpijskih igrah v domačem Sydneyju (2000) je izgubila bron v obračunu z Moniko Seleš. Na vrhuncu kariere je sicer igrala za takratno ZRJ oziroma Srbijo in Črno goro (2001-2005), to pa je bilo tudi obdobje, ko se je začel njen zdrs po lestvici. K padcu so precej pripomogli družinski škandali, povezani z njenim očetom, ki so odmevali tudi v teniškem svetu. Organizatorje OP Avstralije je na primer obtožil, da so namestili žreb, ki ji je v prvem krogu za nasprotnico postavil Američanko Lindsey Davenport, zaradi česar so ga 'izgnali' s turnirja.

Po turbulentnih časih je leta 2006 znova zaigrala za 'kenguruje', potem ko je izjavila ''Sem Avstralka, počutim se kot Avstralka in rada bi spet igrala za Avstralijo''. Leta 2009 se ji je uspelo prebiti med najboljših sto, vendar ji velika vrnitev ni uspela, letošnjo sezono pa je imela veliko težav s poškodbami, kar se je odrazilo tudi na igrišču.

Dokiceva sicer uživa v glasbi, nakupovanju, izletih v Rim in Pariz … Sebe opisuje kot prijazno in odprto osebo, najbolj pa občuduje Steffi Graf.