Zoran Pavlovič: od nočne more do nebes

V prvem delu te sezone PrveLige Telekom Slovenije je 32-letni izkušeni vezist na igrišču blestel in bil po mnenju mnogih najboljši posameznik celotne lige. Nato ga je skorajda doletela družinska tragedija, ki ga je vrgla iz tira. V drugem delu sezone je igral slabše, a proti koncu vseeno prišel k sebi in soigralcem v veliki meri pomagal do velikega slavja v najbolj nogometnem slovenskem mestu.

Maribor je naposled osvojil naslov prvaka, ki ga je čakal vrsto let. Ste uspeh dostojno proslavili? Ko je sodnik na sobotni tekmi proti MIK CM Celju odpiskal konec, sem skorajda počil od sreče. To je moj prvi naslov državnega prvaka, zato sem bil toliko bolj vesel. Bilo je neverjetno. Dolgo smo čakali, da smo naslov vrnili tja, kamor spada in zdaj nam je naposled uspelo. Občutki so neverjetni. Cel Maribor živi za ta klub, zato je bilo slavje neizmerno. Škoda le, da se je zgodilo to, kar se je, in so se nekateri poškodovali. Ko smo izvedeli, kaj se je zgodilo, nas je vse zelo pretreslo. Vsem poškodovanim želim čim prejšnje okrevanje in upam, da posledice ne bodo trajne. Naši navijači so najboljši in velik del zaslug za uspeh gre tudi njim.

Ste že pred začetkom prvenstva, pred katerim so mnogi dajali prednost bogatemu Interblocku in Domžalam, verjeli v tak razplet? Sam sem se potihoma nadejal tega, da bi se ob koncu veselili lovorike. Vedel sem, da smo zelo kakovostni in smo ga sposobni osvojiti. Je pa dejstvo, da v klubu pred začetkom prvenstva naslov ni bil prioriteta. A upali smo, da nam lahko uspe. Vsaka ekipa gre v novo sezono z največjimi ambicijami. Če ni tako, nima smisla, da sploh tekmuješ. Da nam bo uspelo osvojiti naslov tri kroge pred koncem, si pa nisem mislil. A do lovorike smo prišli povsem zasluženo. Skozi celotno sezono smo bili dobri in trdo garali, da nam je uspelo. Vse bolj, ko je prvenstvo šlo h koncu, bolj smo se zavedali, da nam morda uspe. In zdaj nam tudi je.

Kdaj ste se zavedli, da lahko osvojite naslov? Ne bi izpostavljal nobenega trenutka. Če želiš biti prvak, moraš biti skozi celotno sezono pravi. Če nisi, se ti hitro vrne. Izgubiš dve tekmi zapored in že se v ekipo prikradeta strah, pritisk … To se nam je tudi zgodilo, a smo bili k sreči dovolj zbrani in delovni, da smo se iz tega izvlekli. Po prvi polovici sezone, ko smo osvojili 40 točk, pa je bilo jasno, da smo kandidati za naslov. Takrat smo vsi trdno začeli verjeti, da nam lahko uspe. Da pa bi izpostavil kakšno tekmo, ki je bila ključna, ne morem. Na veliko tekmah smo igrali zelo dobro, veliko jih je bilo težkih, zato bi težko dejal, da je bila kakšna odločilna. Verjetno je še najbolj logično, da je bila ključna sobotna, na kateri smo prišli do naslova.

Biti kapetan Maribora je posebna čast? Zagotovo. To je zame največje priznanje v dosedanji karieri. Ponosen sem, da sem lahko kapetan takšne ekipe. Maribor je klub, ki ima veliko zaledje v navijačih, je odlično organiziran in ima zelo kakovostno igralsko zasedbo. Tudi sicer pa smo v ekipi vsi prijatelji, zato je biti lepo kapetan takšni zasedbi. Vselej se trudim, da bi svoje obveznosti opravljal najbolje, kot znam.

Ste s predstavami, ki jih v tej sezoni kažete sami, zadovoljni? Moram biti. V prvi polovici sezone sem igral odlično in bil po določenih kriterijih celo najboljši igralec celotne lige, nato pa sem padel. Toda obstajajo razlogi za to. V času zimskega premora me je namreč doletela najtežja življenjska preizkušnja doslej. Moja hčerkica je pristala v bolnišnici in se borila za življenje. Takrat deset dni nisem treniral in nisem niti najmanj razmišljal o nogometu, kar je seveda normalno. To me je vrglo iz tira. Izgubil sem na fizični in psihični pripravljenosti. Kasneje sem se nekako spet pobral in moram reči, da sem s celotno sezono zadovoljen.

Beseda ali dve o Zlatku Zahoviču? O njem lahko povem le najboljše. To, kar dela on v vlogi športnega direktorja, je nenormalno. Živi za klub 24 ur na dan in gara kot zmešan. Maribor je lahko srečen, da ga ima. Je odličen človek in odličen funkcionar. Odkar je prišel, se je marsikaj spremenilo na bolje. Vse se je začelo znova in vse je postalo boljše. Zdaj imamo večje ambicije in večje spoštovanje povsod. Vemo, kaj njegovo ime pomeni v svetovnem nogometnem prostoru, in mirne vesti lahko rečem, da je prav on eden največjih tvorcev našega velikega uspeha.

Darko Milanič? Tudi o njem lahko govorim le v superlativih. Čeprav je pred začetkom sezone prišel v novo sredino, kar je vselej težko, se je odlično znašel. O trenerju najbolj govorijo rezultati in on jih ima. Že v prvi sezoni osvojiti naslov prvaka, ki ga je Maribor čakal vrsto let, je nekaj neverjetnega. Je zelo dober trener, ki bo klubu prinesel še marsikaj dobrega. Zato ne čudi, da so ga kmalu vzljubili tudi navijači, medtem ko ga igralci zelo spoštujemo.

Najboljši strelec Marcos Tavares? Zelo dober igralec, ki je v marsičem pripomogel, da smo osvojili naslov. Je eden pomembnejših členov naše ekipe. V Slovenijo je prišel kot neznan igralec in se podal v neznano. Na začetku mu ni bilo lahko, kar se je poznalo tudi na njegovih predstavah. Potreboval je čas, da se je privadil na novo okolje. Nekateri so takrat tudi dvomili o njem, a jim je kmalu pokazal, da so se motili. Tudi na njegovem primeru se je izkazala sposobnost naše strokovne ekipe, ki je takoj videla, da gre za zelo kakovostnega igralca. V klubu so vselej verjeli vanj, kar se jim je obrestovalo. Vedeli so, koga so pripeljali. Je odličen igralec in tudi človek. To, da je trenutno najboljši strelec lige, pa o njegovi nogometni kakovosti pove dovolj.

Značilnost zdajšnje ekipe Maribora so tudi številni mladi igralci. Vsi mlajši nogometaši, ki jih imamo v ekipi, so zelo delovni in pridni. Vselej poslušajo nasvete in z njimi nimamo večjih problemov. Zelo so dobri, a je jasno, da igrajo spremenljivo, kar je za mlajše nogometaše povsem normalno. V klubu jim skušamo po najboljših močeh pomagati. Na vsakem treningu in tekmi jim svetujemo, oni pa pridno poslušajo in vpijajo znanje. Imamo veliko mladih in obetavnih igralcev, v kako dobre nogometaše se bodo razvili v prihodnosti, pa je v največji meri odvisno od njih samih.

V naslednji sezoni boste nastopali v kvalifikacijah za ligo prvakov. Kako daleč lahko pridete? O tem je težko govoriti. Lahko obljubimo le to, da se bomo dostojno borili za barve našega kluba in skušali po najboljših močeh zastopati naše mesto in Slovenijo. Obljubljati, kaj bomo naredili, je težko. Nogomet je zelo nepredvidljiv in lahko se zgodi marsikaj. Nadejam se, da se bomo predstavili v najboljši luči in bomo igrali dobro, kam nas bo to pripeljalo, pa je težko reči. Lahko zagotovim le to, da bomo v Evropo zagotovo vstopili dobro pripravljeni. Ne bojimo se, da se to ne bi zgodilo. Tudi za igralski kader se ne bojim. Prepričan sem, da bodo v klubu pred začetkom nove sezone pripeljali okrepitve, ki nam bodo v veliko korist.

Igrali ste že v številnih tujih klubih, med drugim ste bili tudi član zagrebškega Dinama, dunajske Austrie in Salzburga. Kakšna je razlika med tamkajšnjim in slovenskim klubskim nogometom? Največja razlika je v organiziranosti lige. V kakovosti je skorajda ni. V tehniki sploh ne, morda le v taktiki in predvsem fizični pripravljenosti. Sicer pa je slovenska liga bolj kakovostna, kot misli marsikdo. Maribor, na primer, je klub, ki se zagotovo lahko meri s Salzburgom, Dinamom in Austrio, kar se tiče organizacije in zaledja navijačev. Drugo so finance. Tam zaostajamo.

Do kdaj mislite igrati? O odhodu v pokoj za zdaj ne razmišljam. Počutim se odlično in rad hodim na treninge, tekme … Dokler bo tako, bom igral. Sicer pa bi do konca kariere rad ostal v Mariboru. Tukaj sem zelo zadovoljen. Vse je v najlepšem redu. Klub je odlično organiziran, ekipa je dobra, sem kapetan moštva … Več si ne bi mogel želeti. Dokler bodo v klubu zadovoljni z menoj, bom ostal. Sicer pa sem začel delati trenersko šolo, zato se bom morda po koncu aktivne športne kariere posvetil trenerskemu poslu. A za zdaj o tem, kot sem že rekel, ne razmišljam. Še bo čas za takšne odločitve.