Zoran Pavlovič: Do navijačev bi bilo pošteno, da se prebijemo v Evropo

V Mariboru se je v minulem krogu PrveLige Telekom Slovenije zgodil redko videni dogodek na slovenskih prvoligaških štadionih, ko si je otvoritveno tekmo posodobljenega Ljudskega vrta ogledalo več kot 12 tisoč gledalcev. Kako ste vi doživeli tekmo? Ta dogodek smo dolgo in nestrpno pričakovali, vendar se je izplačalo, saj je bilo čudovito. Lahko povemo, da je bil to zgodovinski dogodek za naš klubski nogomet, saj v Sloveniji ni vsakdanje igrati pred takšnim številom navijačev. Še posebej pa ne pred mariborskimi, ki lahko edini pri nas pripravijo takšno vzdušje. Zato je bila zmaga nuja v vsakem primeru, tako smo se delno oddolžili našim privržencem. Oni so nam na tribunah pričarali nepozaben dogodek, mi pa smo jim vrnili na igrišču.

Nekaj časa je celo kazalo na presenečenje, saj so Lendavčani prešli v vodstvo, nato pa ste z neubranljivim volejem s 25 metrov izid izenačili in na koncu tudi zmagali … Sam sem bil zelo motiviran. Ob takšnih priložnostih iztisneš še za kanček več moči in energije, kot si ju dejansko sposoben in brez dvoma je bil to plod dobre igre, in to tako mene kot celotne ekipe. Kot nagrada je prišel tudi zadetek, ki je bil eden najlepših v moji karieri. Položaj je bil težak, zato ga je bilo težko doseči.

Kakšna je razlika med igranjem takšne tekme pred številnim občinstvom in na primer, ko ste bili v vlogi gostitelja na Ptuju? Ob tem se dviga tudi kakovost nogometa … Zagotovo se pozna na igri. Kakovost igre je na takšni travnati površini precej boljša. Igrišče na Ptuju je tudi manjše, travnata površina pa ni tako dobra. Do izraza lahko tako pridejo tehnične sposobnosti ekipe. Vsak klub v Sloveniji bi potreboval podobne pogoje. To je dobro tudi za tekmece in če bi bile tekme pod reflektorji, bi bilo tudi več gledalcev, kot pa je to popoldan pred 200 gledalci.

Zdaj ste na petem mestu in po porazu v finalu pokala Hervis za tako želenim tretjim, ki še vodi v Evropo, zaostajate le še za tri točke … O pokalu Intertoto prej nismo razmišljali, po porazu pa nam je to edina možnost za preboj na evropsko prizorišče. Pred nami so še trije krogi, ki jih bomo skušali odigrati, kar se da dobro, in upam, da nam bo uspelo. Če pa ne, pa se bomo skušali, kar se da najbolje pripraviti za naslednjo sezono.

V torek je za vas in mariborske navijače sledil velik šok, ko ste morali v finalu slovenskega pokala priznati premoč ljubljanskemu Interblocku? Razočaranje je bilo veliko. Vsi smo pričakovali, da bomo osvojili pokal, a se nam ni izšlo. V tekmo smo vstopili z namenom po zmagi, a se nam je poznala utrujenost, saj smo imeli le dva dni premora. V tako kratkem času pa se je težko regenerirati in pripraviti na takšno tekmo. Imeli smo nekaj priložnosti, ki pa jih, žal, nismo izkoristili. Razmišljanje iz mojega zornega kota je takšno, da bi lahko sodnik nekatere stvari ocenil drugače in v našo korist zapiskal kakšno enajstmetrovko. Takrat bi se tehtnica najverjetneje nagnila na našo stran. Vendar zmagali so Ljubljančani in treba je iti naprej.

To je bila za vas tekma sezone, je za vas grenkoba še večja, ker ste klonili proti nekdanjemu klubu? Res je bila to za nas tekma sezone. Maščevalnega naboja, ker sem igral proti Interblocku nisem imel, sem se pa pošteno boril za svoj klub. Da bi bil zaradi tega kaj bolj razočaran, pa ne. Škoda, vendar življenje gre naprej, to pa ni bil ne prvi in ne zadnji poraz.

Lahko zberete dovolj moči in energije, da se poberete in prvenstvo končate na tretjem mestu? Mislim da lahko. Imamo še tri tekme in lahko pridemo do tretjega mesta. Vendar ob predpogoju, da bo odnos do igre na najvišji ravni. Pošteno bi bilo predvsem do navijačev, da se prebijemo v evropske pokale in v Ljudski vrt pripeljemo dve do tri kakovostne ekipe.

Če se ozremo na vašo kariero, se zdi, da po prihodu k Maribou doživljate drugo pomlad … V prvi vrsti moram poudarit, da sem po sporu s trenerjem Interblocka (Draganom Skočićem, op.p.) dobil novo motivacijo, predvsem, da jim dokažem, da so naredili napako. Pokažem, da nisem pozabil igrati nogometa. Vendar je tudi v športu potrebno imeti osnovne življenjske odnose, predvsem med trenerjem in igralcem. Tega in zaupanja trenerja pa tam nisem imel. Po dobrih pripravah sem dokazal, da lahko še veliko dam nogometu in se še naprej dokazujem tekmo za tekmo na visoki ravni. Najlažje pa je igralca uničiti.

Kako je vam je vodstvo mariborskega kluba predstavilo projekt novi projekt? Z Zlatkom Zahovičem sva se vse dogovorila v petih minutah. Rekel je, kaj pričakuje od mene, od kluba in kakšna bo moja vloga v moštvu. To je bil eden in edini pravi razlog, da sem prišel v štajersko prestolnico. Njegove napovedi pa se že uresničujejo s projektom štadiona, nadgrajevanjem ekipe itd. Igralski kader je v šestih mesecih doživel precejšnje spremembe, saj je ekipa v ustvarjanju. Poleti pa bo sprememb najverjetneje še nekaj. Stroka se bo odločila, kdo je zadovoljil in kdo ne. Kriteriji v takšnem klubu vedno morejo biti visoki. Že spomladi smo naredili veliko dela, saj vemo, v kakšni situaciji smo bili po prvem delu sezone. Stroka na čelu z direktorjem bo znala poskrbeti, da se bomo v prihodnji sezoni borili za vrh.

Kako dolgo še nameravate vztrajati v nogometu? Dokler bosta zdravje in pripravljenost na taki ravni. Pogodbo imam še za eno sezono in potem bomo videli, kako naprej. Prva opcija je seveda Maribor. Če se bo ponudila priložnost za kaj drugega, pa se bomo z Zlatkom in mojim zastopnikom Stevom Škrobotom pogovorili.

Imate bogate izkušnje z igranjem izven naših meja, med drugim pa ste igrali za zagrebški Dinamo in dunajsko Austrijo. Bi vas ponudba iz tujine še zamikala? Seveda me mika. Mora pa biti res dobra ponudba, da lahko kaj iztržim. V teh letih bi se dalo narediti še kak prestop izven naših meja. Vendar kot sem že poudaril, vse v navezi s klubom in Zlatkom.

Kaj boste počeli po končani karieri? O tem kaj preveč še nisem razmišljal. Nameravam ostati v nogometu, predvsem na športnem področju. Med drugim se nameravam vpisati v trenersko šolo, potem pa bom videl, kako se bo odvijalo.

Vse bližje je končna odločitev o zmagovalcu lige prvakov, komu pripisujete več možnosti? Navijal bom za Chelsea.

Zatem pa bodo oči športnih navdušencev uprte na evropsko prvenstvo v Avstrijo in Švico. Za koga boste navijali na Euru? Pesti bom stiskal za Hrvaško, favoritov pa je veliko. Tudi, če bi nastopala katera druga reprezentanca iz bivše skupne države, bi navijal za njo. Izjema je le Makedonija, ker jo trenira Srečko Katanec.