Zlatan Ljubijankič: Ko slišim himno, me spreleti neverjeten občutek

Po dobrih igrah in nekaj manjših težavah z realizacijo je, kot kaže, Zlatan Ljubijankič, uspel premostiti tudi to oviro in je v navezi z Dariom Zahoro najbolj "vroč" napadalni tandem na sončni strani Alp. V trinajstem krogu PrveLige Telekom Slovenije je z dvema zadetkoma le še potrdil naziv najboljšega klubskega strelca v slovenskem prvenstvu vseh časov, ob tem pa je postal tudi stalni član v slovenski izbrani vrsti. V intervjuju za Sportal nam je razkril marsikaj zanimivega s klubskega in reprezentančnega dogajanja, ob tem pa priznal, da ga vse bolj mika igranje na tujih nogometnih igriščih.

Izkazali ste se v minulem krogu, ko ste mrežo lendavske Nafte zatresli dvakrat, nad vami pa sta bila storjena tudi prekrška za najstrožjo kazen … Zadovoljen sem z nastopom celotne ekipe, saj smo si poleg petih zadetkov priigrali še več priložnosti. Prav tako sem zadovoljen s svojo igro, saj sem se dvakrat vpisal med strelce in upam, da bom tako nadaljeval še naprej, saj s tem pomagam ekipi.

S štiriintridesetimi zadetki ste postali najboljši strelec v zgodovini domžalskega kluba. Koliko vam to pomeni? Veliko. Če se mi bo kdaj ponudila priložnost za odhod v tujino, bom odšel z lepimi spomini, saj bom med drugim pustil tudi pečat v klubu in to si bodo vsi zapomnili. Upam, da bom mesto ob Kamniški Bistrici zapustil z vsaj dvema osvojenima naslovoma. Moram reči, da sem presrečen, saj sem imel v preteklosti kar nekaj težav z realizacijo. Za napadalca je namreč zelo pomembno, da je strelsko uspešen. To, da sem se dvakrat vpisal med strelce, niti ni tako zelo pomembno. Šteje namreč le poln izkupiček. Upam, da bomo ostali na prvem mestu lestvice tudi ob koncu prvenstva.

S kom najraje igrate v konici napada in kateri položaj na igrišču vam najbolj ustreza? V preteklosti sem najraje igral skupaj s Slavišo Dvorančičem, v minuli sezoni je bil to Ermin Rakovič, letos pa sta to Dario Zahora in Dražen Žeželj. Najraje igram na položaju, ko sem čim več pri žogi in posledično tudi več igram, torej nekoliko bolj zadaj.

V domžalski zasedbi je kar nekaj odličnih igralcev. Koga bi izpostavili? Nedvomno celotno ekipo. V obrambi bi sicer izpostavil kapetana Luko Elsnerja, saj vodi ekipo, v zveznih linijah Luko Žinka in Andraža Kirma, ki sta ključna igralca, v napadu pa izstopata vključno z menoj Dario Zahora in Dražen Žeželj. Skupaj smo namreč dosegli že lepo število zadetkov.

Nedavno je v intervjuju za Sportal vaše znanje in sposobnosti pohvalil vaš soigralec Dario Zahora. Koliko vam to pomeni? Zelo veliko, saj gre za igralca, ki je igral v Dinamu z velikim številom dobrih igralcev. Pohvale od tako kakovostnega igralca z dragocenimi izkušnjami sem neizmerno vesel.

Za vami je oktobrski ciklus kvalifikacij za slovensko izbrano vrsto za evropsko prvenstvo prihodnje leto. Kaj bi dejali o tem? Na srečanju proti Albancem je bil naš cilj osvojiti tri točke, a se žal ni izšlo po naših željah. Glede gostovanja na Nizozemskem pa lahko rečem, da smo proti tako kakovostni reprezentanci dobro odigrali. Veliko pove, da so jim gledalci s tribune žvižgali. Za nas je predvsem pomembno, da se uigramo in dobro pripravimo za naslednji ciklus kvalifikacij za svetovno prvenstvo.

Na srečanju proti Nizozemski ste na štadionu Philips v Eindhovnu tudi zaigrali. Kakšen vtis je na vas pustil ta nastop? Že, da se nahajaš na tako lepem štadionu pred tolikšnim številom gledalcev, je občutek neverjetno lep, kaj šele, da tam zaigraš. Čeprav sem igral le nekaj minut, je občutek nastopiti proti Nizozemski zelo prijeten. Upam, da bom imel v prihodnje še več takih priložnostih.

Kako bi nasploh ocenili slovensko reprezentanco? Od takrat, ko sem se pridružil izbrani vrsti, sem se imel enkratno, saj se z ostalimi igralci razumemo zelo dobro. Če je vzdušje v ekipi dobro in se odlično dela na treningih, pridejo tudi rezultati. Javnost mora imeti več potrpljenja do vsega, in če se bomo trudili, bo vse prišlo na svoje mesto.

Je morda občutiti razliko pri igranju za klub in reprezentanco? Vsekakor. V klubu se dokazuješ, da si zaslužiš vpoklic za reprezentanco. Ko pa oblečeš častni dres, pa igraš za državo s še boljšimi nogometaši in proti kakovostnejšim tekmecem. Že ko slišiš himno, te spreleti neverjeten občutek. Nedvomno pa se moraš truditi tako v klubu kot v reprezentanci.

Proti kateri slovenski ekipi najraje igrate? Proti Mariboru, saj so bila srečanja proti njim vedno zanimiva, kakovostna in atraktivna, pa tudi gledalci so z velikim številom zadetkov prišli na svoj račun.

Že v soboto se boste odpravili na težko gostovanje v Ljudski vrt. Kakšna so pričakovanja pred omenjeno tekmo? Zavedamo se, da smo državni prvaki, zato gremo v štajersko prestolnico po novo zmago. Nedvomno bo v Mariboru vnovič prisotno dobro vzdušje, prav tako pa nas bo pričakala dobra ekipa, ki si je v minulem krogu z zmago proti Livarju dvignila samozavest. Če bomo odigrali kot proti Nafti, se nam ni treba bati, da se ne bi v mesto ob Kamniški Bistrici vrnili s polnim izkupičkom, ki bi nas še bolj utrdil na prvem mestu.

Pogled na lestvico je postregel z nekaj zanimivostmi. Katera od ekip vas je najbolj presenetila tako v pozitivnem kot negativnem smislu? V pozitivnem smislu je to nedvomno Koper. Pri njih gre za mlado ekipo in sprva nisem pričakoval, da se bodo zavihteli tako visoko na lestvici. So pa z dobrimi igrami nedvomno dokazali, da si to mesto zaslužijo. V negativnem smislu pa me je najbolj presenetila Drava, saj sem pričakoval, da se bodo v letošnji sezoni borili za sam vrh.

Kdo je na vas na nogometni poti pustil največji pečat? Slaviša Stojanovič. Skupaj sva že sedem let, in moram reči, da mi je v karieri zelo pomagal.

Menite, da lahko v elitni slovenski ligi še napredujete, ali bi bil za vas boljši odhod v tujino? Kje bi se najraje preizkusili? Mislim, da lahko še vedno napredujem tudi v slovenskem prostoru. Sem pa mnenja, da sem si nabral dovolj izkušenj na prvoligaški sceni, da se lahko preizkusim še v tujini. Priznati moram, da je PrvaLiga Telekom Slovenije dovolj kakovostna, predvsem ker se nahajam v klubu, kjer se dobro in kakovostno trenira. Najraje spremljam italijansko ligo, kjer igra moj najljubši klub AC Milan. O tem, kje v tujini bi se najraje preizkusil, pa nimam v mislih nič določenega, vsekakor pa si želim zaigrati v eni izmed močnejših lig.

Vaše znanje in sposobnosti so nedvomno zanimive tudi za tuje klube. Kaj vam je prioriteta pri odhodu v tujino-finančni pogoji ali ambicije? Če bi bila finančna razlika manjša, bi zagotovo dal prednost boljšemu klubu ter posledično boljši ligi. A trenutno se nahajam v taki situaciji, da mi je prioriteta zagotoviti si življenjsko eksistenco.

Kdo od igralcev je vaš vzornik? V preteklosti je to bil Marco van Basten, tokrat pa sta to Andrej Ševčenko in Brazilec Kaka.

Nekaj časa nazaj je v javnosti odjeknila novica, da ste tik pred prestopom v Espanyol. Koliko je bilo sploh resnice v tem? Sam sem bil nad to novico zelo presenečen. Prav tako o tem niso ničesar vedeli ljudje iz kluba, tako da je prišlo do pomote. Neizmerno pa bi bil presrečen, če bi kdaj do tega zares prišlo.

Kakšni so vaši cilji v sezoni 2007/08? Okronati se še drugič zapored z naslovom državnih prvakov ter priti v pokalu Hervis čim dlje, saj smo v pokalnem tekmovanju vedno izpadli v prvih krogih. Upam, da bomo v letošnji sezoni naredili izjemo.