Vid Kavtičnik: Najbolj si želimo "tripl"

Kmalu 24-letni Velenjčan kar sije od sreče in zadovoljstva v enem najboljših evropskih klubov, THW Kielu. Čeprav je med "zebrami" vse na visoki ravni, priznava, da dolga sezona terja svoj davek. Utrujenost se vse bolj pozna, a desno krilo belo-črnih in slovenske reprezentance pravi, da bo v tem mesecu in pol skupaj s soigralci iz sebe iztisnil do zadnjega atoma moči, da pride do tako želenega "tripla". Že preteklo sezono se je Kiel zapisal v zgodovino z neverjetnimi petimi osvojenimi trofejami (nemški prvak, pokalni prvak, zmagovalec nemškega superpokala, evropski prvak, zmagovalec evropskega superpokala). Bo "Videku" in druščini uspelo podobno? Ena lovorika je že v žepu … Prva ovira na poti k drugi je katalonska Barcelona …

Barcelono ste na prvi polfinalni tekmi lige prvakov premagali z neverjetnih deset golov razlike (41:31). Je vaš Kiel res tako dober ali je Barcelona tako slaba? Slabi definitivno niso. Enostavno smo jih s tempom uničili, na podoben način, kot je Barcelona letos uničila Celje. Pri menjavah Šepkin – Romero smo jih s hitrim centri uničili. Vso tekmo smo odigrali odlično, obramba je delovala vrhunsko, na koncu pa je še "Titi" (Thiery Omeyer) pobral nekaj žog, tako da smo z lahkoto prihajali do lahkih golov, kar se pozna pri končnem rezultatu.

Deset zadetkov prednosti. Bo to dovolj v Blaugrani za nov finale Kiela v elitni ligi prvakov? Marsikdo prihaja do nas in pravi, da se ob takšni razliki nič ne more zgoditi, a lep primer je lanska tekma med Celjem in Flensburgom, ko je Celje zmagalo za deset zadetkov doma (41:31, o. p.), pa v gosteh izgubilo za prav toliko (26:36). Ob tem vam je lahko jasno, da za nas dvoboj še zdaleč ni končan.

Čutite pritisk? Vedno smo pod pritiskom, saj bi nas vsi radi premagali, tako v bundesligi kot v Evropi. Vsak nas želi izločiti. Vsi so zelo, po domače rečeno, "napaljeni" proti nam. V Barceloni pa si ne želim le, da bi bil rezultat dovolj, da gremo v finale, ampak da v Blaugrani zmagamo. Da vrnemo za grenke spodrsljaje Kiela v preteklosti.

Preteklo sezono ste bili razočarani, ker nihče izmed slovenske sedme sile ni prisostvoval finalu lige prvakov med Kielom in Flensburgom … Lepo bi bilo videti slovenske novinarje v Kielu. Lani smo z devetimi igralci osvojili ligo prvakov, še več, dobili smo "tripl" naslovov. To je bilo neverjetno in nepredstavljivo. Še bolj zaradi vseh teh okoliščin sem bil prepričan, da bo tudi kdo iz Slovenije prišel poročat. V Kielu je bilo namreč na finalu veliko novinarjev, od francoskih, švedskih, angleških … Samo Slovenci nismo imeli svojih. Zato bi bil zelo vesel, da bi se letos našel kdo iz moje države. Vsekakor bi bil boljši občutek.

Poškodbe so vas v pretekli sezoni močno okrnile, na koncu vas je igralo le še devet, je letos situacija boljša? Vsi smo "načeti". Vsakega že nekaj boli, a k sreči gre za manjše poškodbice, ki jih zaenkrat lahko še saniramo. Upam, da bo letos prej konec sezone, kot da nas dohitijo poškodbe.

V svoji vitrini že imate prvo letošnjo lovoriko – osvojili ste nemški pokal. Je bila to napoved za ponovitev lanskega uspeha? V formi za osvajanje lovorik smo. Upam, da bosta zdravje in sreča na naši strani, da bomo lahko normalno igrali in trenirali. Seveda si želimo še enkrat osvojiti tako želeni "tripl" (nemško prvenstvo, pokal in ligo prvakov, o. p.).

Nastopate v hudem tempu domačih in evropskih tekmovanj. Ostaja še sploh čas za treninge ali gre le za pripravo na tekmece in tekme? Časa za regeneracijo ni. Priprava na nasprotnika poteka na treningih, kolikor jih pač lahko stisnemo v natrpan urnik. Gre predvsem za lažje treninge, ker je tekma vsak drugi ali tretji dan.

Pri šele 23 letih imate za sabo že ogromno tekmovanj in tekem. Vas v kakšnem trenutku premami želja, da bi prenehali igrati? Ne, nikoli. Počutim se dobro, fino mi je igrati in trenirati. Res pa je, da proti koncu nastaja težava v glavi, predvsem zmanjkuje motivacija na treningih. A s tako ekipo, kot je v Kielu - ko je vselej prisoten smeh in zabava – te vse skupaj potegne tudi v težkih trenutkih. Tukaj prevladuje pozitivna energija in dobra kemija. Mislim, da se nam ni treba bati za prihodnost.

Kaj pravite na dogajanje v slovenskem rokometu? Priznati moram, da sem zelo vesel za Koper, da je osvojil prvo lovoriko, točno vem, kako se počutijo igralci, saj sem bil z Gorenjem v podobni koži. Spremljam tudi dogajanje v Celju, a sem prepričan, da gre le za kratko krizo in da bodo v tako velikem klubu znali potegniti prave poteze in se dvigniti. Žalosten pa sem, ker se Gold Club umika iz slovenskega rokometa, saj bo zaradi tega lahko padla kakovost celotne lige. Na takšen način se odriva priljubljenost in navijače, za kar se mi trudimo. Ne želim, da bi slovenski rokomet šel v pozabo. Ob še enem ljubljanskem klubu in takšnem rokometu, kot je trenutno v Sloveniji, bi lahko bila naša liga blizu nemški in španski.