Vesna Puš: Vedno so nas dajali na 'stranski tir'

Najizkušenejša igralka v mladi slovenski ženski izbrani vrsti je za Sportal spregovorila o ekspresnem imenovanju novega selektorja ter delu zdaj že nekdanjega prvega moža, o ambicijah ter potencialih ženskega rokometa, pa tudi o njegovi zapostavljenosti. "Univerzalna" 33-letnica, ki lahko igra na domala vseh položajih, priznava, da ji je igranje rokometa še vedno velika strast. Kljub temu da je nekaj "životarila" z igranjem ob rednem delovnem razmerju, ni obupala. Danes si želi predvsem preporoda ter večje prepoznavnosti.

Za vašimi soigralkami je evropsko univerzitetno prvenstvo, ki je bil nekakšen test pred sredozemskimi igrami. Ste lahko kot opazovalka in hkrati članica ekipe zadovoljni? Zdi se mi, da so dekleta prikazala dobro igro, čeprav je vedno lahko še boljše. Še bolj pa sem vesela dejstva, da smo vse skupaj postale pravi kolektiv. Tako tiste, ki nismo igrale v Ljubljani, kot druge, ki odhajamo v Italijo. Vse smo podredili temu, da skupaj treniramo ter se vseskozi pripravljamo na sredozemske igre. Lahko rečem, da je očiten napredek v zadnjih mesecih.

Kje so ključne točke tega napredka? Najbolj v dozorelosti punc ter v njihovih glavah, saj je jasno njihovo zavedanje o tem, kaj pomeni reprezentanca in kaj si vsi skupaj želimo. V bistvu bi rade pokazale, da ne gre več za tako mlado reprezentanco in da so lahko kljub temu, da v klubih nekatere ne dobivajo priložnosti, potencial. Napredek pa je viden tudi v borbenem duhu ter želji po dokazovanju.

Ste najizkušenejša in najstarejša igralka. Vam je težko v tej družbi ali se počutite kot neke vrste mama? (Smeh). Počutim se res 'fajn'. Moram reči, da sem se s temi puncami kar nekako pomladila. Da bi se počutila kot mama? Ne, morda nekatere name tako gledajo, a predvsem sem vesela, da lahko soigralkam veliko dam. Mislim na psihično bazo in na temelju izkušenj, ker ni vse takšen'bav-bav', kot nekateri želijo prikazati.

V četrtek odpotujete proti Italiji, natančneje v Pescaro na sredozemske igre. Tam vas čakajo reprezentance Srbije, Črne gore in Francije. Ambicije so visoke … Skupina je težka, a ob novem zagonu naše reprezentance premagljiva. Kaj je realno pričakovati? Sama osebno pričakujem polfinale. Mislim, da je reprezentanca v takšnem vzponu, da lahko naredimo marsikaj.

Ženski rokomet je bil dolga leta v senci moškega. Se vam zdi, da z novo 'garnituro' na krovni organizaciji le dobiva na nekoliko večji veljavi? Skrajni čas je že, da naredijo nekaj tudi za žensko reprezentanco. Vedno smo bili v ozadju, kar je mene in tedanje moje soigralke zelo bolelo. Vedno so nas dajali na 'stranski tir'. Pozitivno se mi zdi sedanje razmišljanje Rokometne zveze Slovenije, saj nam očitno zaupa in to zaupanje bomo upravičili.

Že nekaj časa iščejo na RZS direktorja ženske reprezentance. Vas to ne zanima? Sem razmišljala o tem, a nimam prav veliko izkušenj s tega področja, zato ne morem biti ravno kandidat. Bi pa imela veliko željo, tega ne skrivam.

Nikakor ne morem mimo vprašanja o ekspresnem imenovanju novega selektorja Ivice Rimanića. Sami ste imeli možnost soodločanja, vaše mnenje na predsedstvu ni bilo ravno pozitivno, a ste vseeno glasovali zanj … Prišlo je res na hitro. S Primožem Porijem smo se ujele v vseh elementih. Mislim, da je prav on najbolj zaslužen, da je ekipa napredovala in je na tej ravni, kot je. Menim, da je sprememba prišla prehitro in ob nepravem času. Na predsedstvu sem precej razmišljala ter se nagibala k vzdržanosti pri glasovanju. Nato pa sem videla, da ima podporo od vseh in sem se odločila, da glasujem za. Malce sem razmišljala o preteklosti, da je lahko v končni fazi to plus za slovenski rokomet. Podobno je bilo z Vinkom Kandijo, ki ni poznal slovenskega rokometa, pa je naredil ogromno za ženske.

Že na sredozemske igre odhajate z njim kot prvim strokovnjakom na klopi … Selektorja so nam takoj po imenovanju predstavili, a mislim, da na sredozemskih igrah ne bo imel velike vloge. Sicer bo uradno selektor, a zraven bo Primož, ki bo po moje opravil glavno delo. Novi selektor bo bolj opazovalec.