Uroš Zorman: Sami bomo morali potegniti voz

Potem ko na zadnjem svetovnem prvenstvu v Nemčiji ni igral zaradi poškodbe kolena, ga je pot znova popeljala tja, kamor sodi. Na sredino igrišča ob svoje soigralce, ki nosijo dres s slovenskim državnim grbom. Očitno je, da je od moža, ki si ga je v svojem moštvu zaželel tudi najbogatejši rokometni klub na svetu Ciudad Real, odvisno domala vse. Če gre Urošu, gre vsem. Če ne, je na vidiku razpad sistema. Neprijetna odgovornost, ni kaj. S 115 nastopi in 292 zadetki za reprezentanco sodi med najbolj izkušene može, pa čeprav je danes dopolnil šele 28 pomladi. Da pa za vročekrvnega Ljubljančana vse skupaj ni dovolj, so ga igralci in selektor izbrali še za kapetana. Voditi igro, miriti strasti, biti vodja tudi izven parketa … Na evropskem prvenstvu ga čaka težka naloga, ni kaj.

Le še osem dni vas loči do evropskega prvenstva na Norveškem, do novega izziva. Kako deluje tokratna ekipa? Zelo rad se vračam v reprezentanco in čakam na nove izzive. Vesel sem, da sem del velike družine. Ne bi rad govoril v presežnikih, saj veste, v vsaki družini se vedno najdejo kakšni problemi. Tako je tudi pri nas. Vseeno pa mislim, da je kolektiv zdrav, še zelo mlad. Rekel bi, da gre za samo pozitivno energijo, tako na terenu kot v garderobi. V takšnem kolektivu je zelo lepo delati.

Menjava selektorja verjetno ne bo nikoli pozabljena. Vsaj za Norveško bo morala biti postavljena na stran. Pa vseeno, kaj se je spremenilo s prihodom Mira Požuna? Ni veliko spreminjal. Ostali smo na isti ravni, kot smo bili na zadnjih kvalifikacijah z Makedonijo. Preklopiti od Kamenice ni bilo težje, kvečjemu lažje, saj ima Požun bolj mil pristop. Ampak tu sem še vedno jaz, sam, ki sem bolj vroče, balkanske narave. Tako da fantje nimajo ravno miru. Mislim, da Miro bolj zadaj ostaja, jaz pa rinem v ospredje. (smeh)

Za vas osebno so ostale odgovornosti velike. Čeprav kapetana po pravilih ni več, vseeno neuradni vodja mora biti … Vodjo izbere ekipa. Če ekipa meni, da potrebuje nekoga, je to prav. Ta oseba mora potem vse narediti za dobro vzdušje, za normalno komunikacijo in da je vzornik soigralcem. Še pomembnejše je, da je znana neka hierarhija v ekipi. Da se ve, kaj kdo počne in da ne prihaja do kratkih stikov. Je podaljšana roka selektorja.

Na zadnjih kvalifikacijah v Mariboru in Skopju junija lani ste z reprezentanco naredili korak naprej. Se vam zdi, da lahko stopite še stopnico višje? Marsičesa smo sposobni, tako v pozitivnem kot negativnem smislu. Marsikoga lahko premagamo, a z vsakim lahko tudi izgubimo. Na evropskem prvenstvu bo po moje odločal navdih posameznega dne. Vemo, kje so šibke točke, čemu moramo posvečati pozornost. Veliko napak si ne bomo smeli privoščiti, predvsem pa bo odločilna naša igra v obrambi, kajti jasno je, da ne bomo mogli na tekmo zabiti več kot 30 golov. Na razpolago nimamo tako širokega igralskega kadra, evropska prvenstva pa vsiljujejo visok ritem. Zavedam se, da bo treba delovati racionalno. Recept bo: igrati pametno in na prevaro. Nadejam se in verjamem, da gremo skozi skupino. Mogoče pa bomo za nekatere celo letošnje presenečenje.

Zadnja dobra novica je tudi vrnitev Aleša Pajoviča. Dolgo ste se trudili pregovoriti ga. Uspelo vam je. Nedvomno bo 'Pajo' pomembna okrepitev … Hvala bogu, da se bo pridružil. Sedaj bomo nedvomno močnejši, ne samo na terenu, pač pa tudi pri izkušnjah. Sedaj pa smo res kompletni. To, kar imamo najboljšega, je zbrano na enem kupu. Za nas vse njegova vrnitev pomeni res ogromno.

Žreb je namenil neugodno skupino – Češka, Poljska, Hrvaška. Po zadnjih informacijah bodo Hrvati in Čehi kar oslabljeni … Prišel je čas, da gledamo le sebe. Na svojo igro, na svoje sposobnosti in da ne grešimo. Treba je iti postopoma – iz tekme v tekmo. Da ne prehitevamo, kaj bo s Poljaki, kaj s Hrvati. Osredotočenje na Čehe je prva stvar. Zagotovo bo na obeh straneh velik pritisk, saj prva tekma lahko odloča o marsičem. Tisti, ki bo to tekmo dobil, se bo lažje prebil naprej. Naš sovražnik je trenutno Češka! Zavedam se, da bomo tu veliko breme nosili ključni igralci. Sami bomo morali potegniti voz. S Hrvati in Poljaki je druga stvar. Če premagano Čehe, potem nimamo kaj več izgubiti, lahko le pridobimo. V takšnih tekmah pa smo po mojem najmočnejši.

Torej še o ciljih … Na prvenstvo gremo, da nekaj naredimo. Kot sem že dejal, za nekatere bo to presenečenje, ampak mi sami vemo, kaj zmoremo. Osebno bi za uspeh štel uvrstitev na dodatne kvalifikacije za olimpijske igre.