Uroš Zorman: Do Londona 2012

Po prvi tekmi drugega dela je tako zbrane novinarje presenetil z izjavo, da se morda lahko prebijejo celo v polfinale. Končalo se je sicer drugače, a verjel je v soigralce in njihove sposobnosti. Med štiri jim na evropskem prvenstvu na Norveškem sicer ni uspelo priti, jasen pa je bil napredek. Kot pravi 28-letni Uroš Zorman, so z ekipo pripravili dober teren za prihodnost. Po njegovem mora moštvo ostati skupaj vsaj do prihodnjih olimpijskih iger leta 2012. Pred njim pa je še naporna sezona v Ciudadu Realu, s katerim znova meri na evropski vrh. Devetega februarja bo gostoval tudi v Velenju.

Slovenija je prvenstvo končala na desetem mestu. Kakšna bi bila vaša končna ocena? Mislim, da ga lahko ocenim za pozitivnega. Če pogledam skozi perspektivo celotnega prvenstva, menim, da smo igrali dobro. Bilo je nekaj nihanj, ki bi jih lahko odpravili. Stanje je pač takšno, da so bili nekateri igralci prvič na prvenstvu oziroma prvič na velikem tekmovanju v tako pomembnih vlogah, kot so jih imeli tu. Jasno je, da je potreben čas. Mislim, da ima to moštvo še lepo priložnost v novem olimpijskem ciklusu, ki prihaja – do Londona 2012.

To pomeni, da ima po vašem mnenju slovenska reprezentanca nove temelje? Mislim, da smo že naredili korak k dobri atmosferi, k dobri reprezentanci in da bi se morali na vseh naslednjih prvenstvih – prvič že na Hrvaškem – boriti za visoke uvrstitve. Pokazali smo, da imamo pravi značaj in kakovost. V prihodnje bo potrebno še nekoliko bolj natančno določiti nekatere naloge znotraj ekipe. Smo na pravi poti.

Kaj nam torej manjka, da bi prešli "drugi"razred in preskočili v prvega? Bistvo je, da neka dlje časa deluje skupaj. Da trenira in igra. Da se začuti. Da fantje, kot so Luka Žvižej, Jure Dobelšek, Dragan Gajič, prevzamejo te naloge. Aleš Pajovič se je pozno pridružil, a deloval odlično. Potrebni bodo še nekateri posamični koraki. Mislim, da lahko David Špiler in Miladin Kozlina data še veliko od sebe. Ostati moramo skupaj in graditi dalje.

Na igrišču ste prevzeli vlogo vodje. Kako ste se znašli? Ne vem, če sem bil vodja, to morate vprašati fante. Trudil sem se po najboljših močeh. Včasih tudi mene zmanjka, saj moram gledati na vse strani. Zmanjka energije in zbranosti. Mislim, da sem se kar dobro znašel ter prevzel odgovornost nase. Tudi za vsemi napakami stojim. Ne bežim od tega. Zavedam se, da bom moral v prihodnosti tudi sam ekipi dati več, kot sem dal doslej. Ne smem biti prvi, ki mu popusti zbranost in vzkipi nad sodniki.

Junija vas čakajo kvalifikacije za svetovno prvenstvo, če bo vse po sreči pa nato prihodnje leto SP v neposredni bližini Slovenije … Nikogar se ne bojimo, dali bomo vse od sebe, da se uvrstimo na svetovno prvenstvo na Hrvaškem. Gledam pa tudi že naprej, saj si želim, da se borimo za višjo uvrstitev in nekaj več.

Pred dnevi ste objavili, da odpirate rokometno akademijo … Menim, da je v Sloveniji potrebno nekaj narediti, da bi mladi vzljubili rokomet in da bi dvignili raven mladinskega rokometa. Upam, da se bo odzvalo čim večje število mladih igralcev. Želim si, da bi po navalu, ki se je zgodil po evropskem prvenstvu leta 2004, znova dvignili najbolj uspešen kolektivni šport v Sloveniji.