Triglavski ledenik, nekdanja smučarska oaza slovenskih smučarjev, znova na meji preživetja?

Dejstvo, da imamo v Sloveniji ledenik (imamo pravzaprav dva, poleg Triglavskega še ledenik pod Skuto v Kamniško Savinjskih Alpah) je presenečenje za marsikaterega Slovenca. Dejstvo, da so tam pred več desetletji prirejali celo smučarska tekmovanja, preseneča še toliko bolj.

Triglavski ledenik leži v vzhodnem delu Julijskih Alp na nadmorski višini med 2400 in 2500 metri, severno pod našo najvišjo goro in v neposredni bližini najvišje meteorološke postaje na Kredarici. Na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU dogajanje in spremembe na njem spremljajo že vse od leta 1946, precejšnje spremembe pa opažajo zlasti v zadnjih desetletjih, ko se ledenik vztrajno krči.

Nekoč 15 hektarjev, danes le še 3,6

Celotna površina Triglavskega ledenika, ki pa mu zaradi osiromašene prostornine ime ledenik sploh ne pristaja, saj gre bolj za majhno ledeniško zaplato, ki jo večji del leta prekriva sneg, je v začetku meritev skupaj z obrobnimi snežišči merila več kot 15 hektarjev. To je, za lažjo predstavo, približno velikost poldrugega nogometnega igrišča.

Danes, skoraj sedem desetletij pozneje, oziroma ob koncu lanske talilne dobe pa meri le še 3,6 hektarja.

Včasih se je premikal, na njem so bile še prečne in podolžne ledeniške razpoke in luknje, v katere je odtekala ledeniška voda, danes pa je ostal samo še led, ki je vse bolj sivkast in vedno bolj spominja na vodni led.

"Zeleni sneg" je bil najskromnejši leta 2003

Po besedah Mihe Pavška z omenjenega inštituta je bil Triglavski ledenik, ki se ga je zaradi nekdanje značilne barve snega oprijelo tudi ime Zeleni sneg, najskromnejši leta 2003, ko je po izjemno vročem poletju meril manj kot hektar oziroma 0,7 hektarja.

Ledeniški časi so se v naslednjih letih na račun bolj snežnih zim prehodno izboljšali, "letos pa je taljenje spet izjemno, kar pomeni, da je večino snega, ki se je nabrala v tako imenovani redilni dobi (to je polletno obdobje od novembra do aprila), že pobralo", je opisal Pavšek.

Letos smo na "dobri poti", da se približamo stanju iz leta 2003, ko je bil Triglavski ledenik snežno najbolj podhranjen oziroma obubožan.

Kakšen je pomen ledenika?

Pomen ledenika je izjemen.

Po eni strani gre za zanimiv naravni pojav in sestavni del vodnega kroga, kjer se najbolje vidi, da se na zemljini površini nekaj spreminja.

"Če so naši dedje hodili po ledu in snegu, danes pa hodimo po grušču, je to jasen znak, da se podnebje spreminja," opozarja Pavšek.

Po drugi strani pa so ledeniki pomemben vir oziroma skladišče sladke vode in naravne "podnebne (klimatske) naprave" za svojo bližnjo okolico.

To velja tudi Triglavski ledenik, kjer sta obe ledeniški zaplati izredno pomembni za bližnjo planinsko kočo, Triglavski dom na Kredarici, ki del vode v glavni planinski sezoni še vedno pridobi z omenjenega ledenika.

Kaj pa prihodnost?

Ali gre le za prehodni trend ali pa se bo Triglavski ledenik zmanjševal tudi v prihodnje in postopoma celo izginil, bo jasno že v prihodnjih letih.

A kot poudarja Pavšek, so v zadnjih dveh desetletjih že večkrat napovedali, da je ledenik oziroma tisto, kar je od njega ostalo, blizu izginotja, pa nas je narava vedno znova presenetila.

Stanje je nedvomno skrb vzbujajoče, saj je bila po podatkih agencije za okolje po višini snega precej podpovprečna že zadnja snežna sezona oziroma redilna doba 2014/15, kar pomeni, da bodo vrhnje plasti snežne odeje nad ledeniškim ledom izginile še pred koncem letošnje talilne dobe.

To po mnenju raziskovalcev z inštituta pomeni, da bomo lahko kmalu priča povsem razgaljenemu ledeniškemu površju, kar se je nazadnje zgodilo poleti 2007.

Smučišče na Triglavskem ledeniku

Pred več desetletji je bilo na Triglavskem ledeniku izredno živahno tudi v smučarskem pomenu besede. 6. avgusta 1975 je denimo Smučarski klub Radovljica tam izpeljal celo dvodnevno smučarsko tekmovanje, kjer je v slalomu zmagal Andrej Kozelj, v veleslalomu pa je slavil njegov brat Tone. Drugo in tretje mesto sta zasedla Bojan Križaj in Boris Strel, poznejši zvezdi slovenskega smučanja.

Poletnih smučarskih priprav na Triglavskem ledeniku se spominja tudi nekdanji alpski smučar Jure Košir, ki bi bil sicer takrat raje na morju tako kot večina njegovih vrstnikov, a danes na to izkušnjo gleda povsem drugače.

"Ko zdaj pomislim na to obdobje, je bilo res prijetno. Spali smo v Staničevem domu in se vsako jutro odpravili do Kredarice. Prav tekmovali smo, kdo bo tam prvi, si nadeli smučarske čevlje in oprtali smuči ter se s prenosno žičnico zapeljali do vrha ledenika.

Smučali smo ves dan, zvečer pa se ponovno odpravili do Staničevega doma in naslednje jutro ponovili zgodbo. To je bilo res pravo doživetje in težko je verjeti, da ledenika danes ni več," se je zamislil Košir, ki je kot otrok smučal celo pod Prisojnikom, Mojstrovko in v Vratih, o čemer današnje generacije lahko le sanjajo.