Timotej Dodlek: Kot v najlepših sanjah

Konec avgusta 2008 ste sprejeli odločitev, da se boste v vlogi posojenega nogometaša Maribora eno sezono dokazovali v Lendavi. Sodeč po uvodni tekmi spomladanskega dela se vam je poteza obrestovala ... Resnično, kdo bi si mislil, da bom že na prvi spomladanski tekmi dosegel zadetek ... Počutim se kot v najlepših sanjah. Mama mi je pred tekmo v šali dejala, da bi lahko prav za njo dosegel gol. Ko sem nato v 49. minuti ustrelil proti vratom Primorja in videl, da je žoga v mreži, mi je srce skoraj počilo od navdušenja. Seveda sem zadetek takoj posvetil mami.

Je bil to vaš prvi prvoligaški zadetek v članski zasedbi? Prvi, zato je veselje še toliko večje. V minuli sezoni sem odigral sedem tekem za Maribor (skupno je odigral slabih 160 minut, op. p.), a se nisem uvrstil med strelce. Pomembno je, da iz sezone v sezono napredujem. Moja forma gre navzgor, to je najbolj pomembno.

Zakaj pa ste se odločili, da boste Maribor za eno leto zamenjali za Lendavo? V Ljudskem vrtu nisem dobil veliko priložnosti. Maribor ima velik izbor igralcev, tako da se je težko prebiti med kandidate. Vedel sem, da moram nekaj spremeniti. Žal pa bi hotel zaradi poškodb tudi jesenski del najraje pozabiti. Največ težav sem imel s poškodbo prepone. Ko sem mislim, da je vse v najlepšem redu, sem začel normalno trenirati, nato pa me je spet začelo boleti. Zdaj je na srečo veliko boljše. Zimske priprave z Nafto sem opravil s polnim zagonom. Zaenkrat sem zadovoljen. Verjamem, da si bom v nadaljevanju izboril še več priložnosti za nabiranje izkušenj in prvoligaških minut. Če ne bi imel toliko težav s poškodbami, bi morda še ostal v Mariboru, tako pa sem se odločil za enoletno selitev in ni mi žal.

Ste se s trenerjem Damirjem Robom, ki odkrito poudarja delo z mladimi nogometaši, poznali že od prej? Le iz časov, ko sem igral še za mlajše selekcije. Takrat smo se z Mariborom večkrat pomerili z Nafto, ki jo je treniral prav on. Zelo je zaslužen, da sem prišel v Lendavo. O meni se je večkrat pohvalno izrazil in mi dejal, da bi mi v primeru, če bi se odločil za prihod, dal priložnost. Postavil me je na mesto levega zveznega igralca, ki mi ustreza. Čeprav ... Najbolj mi je pomembno, da sploh igram. Lahko kjer koli v zvezni vrsti, samo da sem na igrišču (smeh).

Slovita mariborska mladinska ekipa, v kateri ste nosili kapetanski trak, počasi, a zanesljivo trka na vrata članskih moštev ... To so bili res pravi časi in lepi spomini. Osvojili smo tudi državni naslov, kar pa je še bolj pomembno, smo bili res dobri prijatelji. Prava ekipa. Najhitreje sta se do članske vrste prebila Bačinovič in Školnik, tu so še Majer, Kokol, Celcar, Medved ... Prepričan sem, da bo ta generacija naredila še veliko. Seveda pa moramo vsi skupaj najprej dobiti priložnost.

V soboto ste spravili na kolena Ajdovce in jih na lestvici pahnili na zadnje mesto. Ste pričakovali več od gostov? Gledamo le nase in na to, da bi osvojili čim več točk. Drugi nas ne zanimajo, naj se sami ubadajo s svojimi težavami. Je pa bila težka tekma. Hoteli smo zadeti čim prej, uspelo pa nam je v končnici prvega polčasa. Kar v pravem, če ne že skoraj idealnem trenutku.

Nafta nadaljuje z izjemnim izkupičkom pred domačimi gledalci. Kje tiči skrivnost? Največje zasluge nosi občinstvo. Igralci vse slišimo, drugi klubi pa se tega, vsaj tako se mi zdi, kar malce ustrašijo. Nas, nogometaše Nafte, to povsem ponese. Navijači so izredni. Skozi vseh 90 minut je prisotna posebna energija. Zanima jih prav vsaka sodniško odločitev, vedno stojijo za igralcem in ga podpirajo, četudi kdaj pa kdaj izgubi žogo. Seveda nam je ob takšni podpori lažje. Zaradi njih je Nafta tudi blizu uresničitve velikega cilja - nastopa v Evropi. To bi bilo nekaj najlepšega, kar bi jim lahko podarili. Gremo pa v tej smeri korak za korakom ...

Kako ste se privadili na novo okolje? Na začetku mi je bilo kar malce čudno, sploh zaradi kakšnih besed v prekmurskem narečju, ki jih nisem bil vajen. Drugače pa prihajam na treninge neposredno iz Maribora. Z avtom me pripeljeta Damir Pekič in Klemen Medved. Sam še nimam vozniškega dovoljenja, a se premika na bolje (smeh). Ravno v teh dneh opravljam izpit za avto, tako da ju bom lahko v prihodnosti kdaj na trening vozil tudi sam. Mi je pa inštruktor takoj čestital za prvenec (smeh).

Konec tedna sledi veliki derbi za drugo mesto. V Lendavo prihajajo Celjani, ki so v prvem spomladanskem krogu ostali brez točk proti Domžalam. Vas je to kaj presenetilo? Malce že. Vedel sem, da imajo Celjani nekaj težav v klubu, po drugi strani pa se mi je zdelo, da ne morejo Domžale nadaljevati tako slabih iger, kot so jih v drugem delu jesenskega dela. Prepričan sem, da bo naš niz domače neporaženosti po tekmi s Celjem ostal nedotaknjen. Zaigrali bomo v polni postavi, tudi Bunc se je priključil treningom. Na tribunah se bo ponovno zbralo veliko gledalcev, tako da se že veselim tekme.

Po dvoboju s Celjani pa vas bo pot popeljala v Ljudski vrt. Boste prvič uradno ''gostovali'' v Mariboru? Prvič. Prisotno bo kar nekaj čustev, vsekakor pozitivnih. Trenerju Milaniču bom skušal dokazati, koliko veljam. Bo pa kar čudno, ko se bom odpravil na štadionu v sosednjo slačilnico. Upam, da bo dvoboj pravi spektakel. Še vedno namreč ne morem pozabiti na vzdušje, ki ga je pričaral razprodani Ljudski vrt v minuli sezoni, ko je bil ravno proti Nafti predstavljen prenovljen objekt.

Boste zatresli mrežo Mariborčanov, če se vam bo ponudila priložnost? Seveda. Sem profesionalec. Ne bo pa v tem primeru veselja po zadetku, saj bi se bilo drugače kar težko vrniti v Maribor (smeh).