SiolNET. Sportal Sportal +
0

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Prezgodnja usmeritev otroka v samo eno športno zvrst je lahko velika napaka

0

termometer

"Prezgodnja usmeritev otroka v specializiran šport je velika napaka," opozarja Branko Škof s Fakultete za šport. "Naj se čim dlje ukvarja z več športi, za enega pa odloči šele v času pubertete."

Ko bom velik je rubrika, v kateri se na Sportalu že dlje časa posvečamo različnim športnim zvrstem, tudi takim, s katerimi se ukvarja le peščica Slovencev. Prispevki – do zdaj smo jih objavili že več kot 50 – so namenjeni predvsem staršem, ki bodo, opremljeni s številnimi informacijami, kot so cenovni okvir določene športne zvrsti, prednosti in slabosti ukvarjanja z določeno športno panogo, pogostost treningov in drugo, lažje usmerili svojega otroka.

1. Vključevanje otroka v športno dejavnost je nuja

"Šport nedvomno je koristen, vključevanje otroka v neko športno dejavnost, najprej naj bo to obvezno skozi igro, pa nuja," poudarja Škof.

"Tega bi se morali zavedati predvsem starši predšolskih otrok. Skozi gibanje ali druge gibalne dejavnosti otrok namreč razvija vse svoje potenciale, od intelektualnih, čustvenih do socialnih. Šport vpliva na njegovo zdravje in normalen telesni razvoj. Organizirana vadba je danes skoraj edina možnost, da otroke, ki se raje ugnezdijo pred televizor ali računalnik, spodbudimo h gibanju.

2. Prezgodnja usmeritev otroka v samo eno športno zvrst je velika napaka

Že pred časom je v intervjuju za Sportal športni psiholog Aleš Vičič, nekdanji koordinator za učne in šolske obveznosti na Gimnaziji Šiška, kot primer dobre športne prakse izpostavil skandinavski koncept športa, kjer razen v redkih športnih zvrsteh otrok vse do 12. leta ne usmerjajo v tekmovalnost in specializacijo. Tudi Škof poudarja, da je prezgodnja usmeritev otroka v specializiran šport velika napaka. Otroke že po osmih obiskih osnovnega tečaja drsanja, na primer, hitro snubijo v klub, temu pa kaj kmalu sledijo tudi tekmovanja.

Kot poudarja naš sogovornik, so posledice zgodnjega vključevanja v samo en šport lahko zelo velike. Številne študije namreč kažejo, da zgodnja specializacija otroku škodi in da ne drži, da bodo otroci, ki jih v zgodnjem otroštvu vključimo v ozko specializirano vadbo, imeli večje možnosti doseganja tekmovalnih uspehov.

"Tako usmerjanje otrok ni koristno, celo škodljivo je. Lahko bi celo dejal, da s tem kršimo osnovne otrokove pravice po igri, zabavi in spontanosti, saj jih prezgodaj usmerjamo v neko resno, storilnostno dejavnost," opozarja sogovornik.

Kot najboljše obdobje za specializacijo predlaga pubertetniško, do takrat pa naj se otrok ukvarja s čim več športi oziroma naj trener poskrbi za čim bolj raznovrstno vadbo.

Lep primer pestrosti je projekt Zdrav življenjski slog, ki ga v osnovnih šolah po Sloveniji izvajajo kot obliko prostočasne dejavnosti. Gre za dodatni dve ali tri ure telovadbe tedensko, ure pa so namenjene predstavitvi in preizkusu čim več športnih zvrsti.

"Tak program je otroku pisan na kožo. Ustreza tudi njegovemu čustvenemu, mentalnemu in biološkemu razvoju. Taka vadba je temeljna, saj je zabavna, otrok pa pridobi najrazličnejše gibalne izkušnje, ki jih lahko pozneje vključi v svojo ožjo športno dejavnost," pojasnjuje Škof.

3. V Sloveniji manjka rekreativna dejavnost za pubertetnike

Prepričan je tudi, da v Sloveniji premalo pozornosti namenjamo tistim mladostnikom, ki pri 14 ali 15 letih, ko je potrebna ožja specializacija, izpadejo iz tekmovalnega okolja, ker ne dosegajo standardov.

"Taki otroci bi se, namesto da se povsem umaknejo iz športa, morali nujno vključiti v neki rekreativni šport za mlade. V športne igre, kot je na primer košarka, ki ponujajo zabavo in druženje, tekmovalno slast pa bi lahko še vedno izživeli v rekreativnih ligah. Nujno bi potrebovali neko sproščujočo, predvsem pa redno dejavnost, ki pa je v Sloveniji še nimamo," priznava Škof.

Opaža, da je za otroke v predšolskem in začetnem šolskem obdobju v Sloveniji zelo dobro poskrbljeno, za mladostnike ob koncu osnovne in srednje šolo pa nikakor.

"Še vedno je premalo ponudbe," opozarja Škof, a je v luči kapitalizma prepričan, da se nam tudi na tem področju obetajo svetlejši časi.

"Ponudniki športnih dejavnosti bodo ta manko najbrž kmalu prepoznali kot priložnost za zaslužek in verjamem, da se bo ta vzor z zahoda hitro prenesel tudi k nam."

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin