Policija z navijači komunicira prek policistov spotterjev

Na vse to opozarja naš sogovornik, vodja sektorja splošne policije v upravi uniformirane policije na GPU Alojz Senčar. Po izkušnjah policije je največ izgredov med navijači nogometa, kar je povezano s tem, da so tudi objekti, torej štadioni in športne dvorane, največji prav pri nogometu. Vendar opozarja, da to ne pomeni, da je izražanje nasilja sorazmerno s številom navijačev.

Na policiji sicer ne vodijo evidence o velikosti posameznih navijaških skupin, po njihovih izkušnjah pa so najštevilčnejše Viole, ki štejejo krepko čez 1.000 oziroma skoraj 2.000 udeležencev, medtem ko je ljubljanskih Green Dragonsov med 500 in 1000. "A zanemarljivi niso niti navijači manjših klubov, ki so skoraj v vsakem mestu, kajti če ni nadzora nad njimi na športnih prireditvah, to zelo hitro izkoristijo," pravi naš sogovornik.

Od maja deset prepovedi obiskovanja tekem

Maja je začel veljati nov zakon, ki je policistom prinesel dve novi pooblastili, in sicer prepoved udeležbe na športni prireditvi in prekinitev potovanja na športno prireditev. "Od uveljavitve zakona nismo izrekli še nobenega ukrepa prekinitve potovanja, medtem ko smo izrekli deset ukrepov prepovedi udeležbe. Od tega je preiskovalni sodnik devet ukrepov potrdil, enega pa razveljavil, in sicer, na srečo ali pa ne, ravno prvega, ker so policisti premalo konkretizirali razloge, zakaj je bil ta ukrep izrečen," na vprašanje, kolikokrat so že ukrepali, odgovori sogovornik.

Viole spoštujejo dogovor s klubom

Kot ugotavljajo policisti na terenu, pri večini navijaških skupin obstaja strah pred ukrepom prepovedi udeležbe. "Mariborski kolegi so nas obvestili, da Viole zelo spoštujejo dogovore in se bolj kot ne vedejo v skladu s pričakovanimi zahtevami. Ne kršijo javnega reda in miru, ni več tradicionalne pirotehnike, kar je zagotovo dosežek in izid, ki smo ga želeli doseči," pojasni Senčar.

Zanimala nas je komunikacija med policijo in navijaškimi skupina. Kot pravi Senčar, "klasičnih sestankov z dnevnim redom seveda nimamo, se pa policisti z vodji navijačev dogovarjajo o načinih potovanj, o zdravem, športnem navijanju … Policija pri tem uporablja policiste spotterje. To so policisti, ki poznajo navijače, njihovo hierarhično strukturo, ki jim posamezni navijači zaupajo, da jim povedo, kako in kam bodo potovali, na kakšen način, mi pa poskušamo tako vplivati na to, da niso nasilni. Naš cilj je, da se na tekmah ne dela materialna škoda, da se ne izvaja nasilja."

Izgovor: Zanesla so jih čustva

Najbolj običajen izgovor, zakaj posamezniki na tekmah izvajajo nasilje, je, da so jih zanesla čustva. Občasno trdijo, da so jo jih izzvali nasprotni navijači, odzovejo se tudi na sporno odločitev sodnika, ki je njihovi ekipi v škodo. Kljub poostrenemu nadzoru na tekmah pa navijačem vendarle uspe pretihotapiti različne predmete, kot so bakle.

Kot ugotavlja Senčar, zgodovina kaže, da se ob kakršnikoli prepovedih vedno najdejo luknje. "V nekaterih primerih so navijači prepovedane predmete na igrišče prinesli že dan pred tekmo in jih skrili po raznih kotičkih. Žal smo naleteli tudi na primere, ko so med navijače pirotehnične izdelke prinesli predstavniki klubov, da bi navijači naredili vzdušje," pripoveduje sogovornik.

Dokazovanje tega je precej težko, saj gre za izjavo proti izjavi, ugotavljajo na policiji, v primerih, ko je nemogoče s prstom pokazati na krivca, pa morajo ravnati v korist obdolženca.

Senčar: Pogrešamo aktivnejšo vlogo klubov

"V policiji pogrešamo bolj aktivno vlogo klubov z lokalnimi navijači, saj lahko klubi veliko naredijo, da navijači navijajo vzorno, športno. Lep primer je ravno NK Maribor, ki ga je pred sezono ali dvema kaznovala evropska nogometna zveza, ker so navijači po tekmi vdrli na igrišče. V zraku je visela nevarnost, da bodo igrali pred praznim štadionom oziroma da jih bodo izključili iz tekmovanja. Klub je sklenil dogovor z navijači, Viole se tega dogovora držijo in niso storile nobenega prekrška, ko gre za evropske tekme," pojasni Senčar.

Na domačih tekmah je situacija drugačna, čeprav na zadnji nogometni tekmi med Mariborom in Olimpijo pred 14 dnevi ni bilo nobenega izgreda, ugotavlja Senčar. Sicer sta bili prižgani dve bakli, v obeh primerih pa sta bila kršitelja izsledena in kaznovana.

Evropsko prvenstvo v košarki zgled športnega navijanja

Kot primer športnega navijanja Senčar omeni evropsko prvenstvo v košarki, kjer policisti niso bili prisotni v dvorani, red so zagotavljali le varnostniki, dvorane so bile polne, pa kljub temu ni bilo nobenega prekrška. Pri nas na srečo kakšnih hujših posledic nasilnega navijaštva ni, nimamo smrtnih žrtev, ni hujših poškodb, a kako doseči, da bi bilo na vseh tekmah tako?

Na tekmah družine z otroki

Dejstvo je, poudarja sogovornik, da si to na policiji srčno želijo: "Na tekme evropske košarke so prihajale družine z otroki, bilo je veliko pripadnic ženskega spora, ki so uživale v športnih trenutkih. Pogosto sem namreč slišal bojazen ljudi, da na različne nogometne tekme ženske in otroci ne pridejo, ker se bojijo izgredov. Ker se bojijo, da jim bo kakšen nebodigatreba v glavo spustil raketo, zato na štadion raje ne pridejo."

Na policiji so že lani pripravili preventivni program pod sloganom Žoga je za igro, s katerim poskušajo vse udeležence, ki lahko prispevajo k manj nasilja, pritegniti k sodelovanju. Deloma je bil namen dosežen z uveljavitvijo novih pooblastil, vendar nasilje nikoli ni pravi način za reševanje težav, ugotavlja Senčar.

"Gre za globoko sociološko težavo, ki ima globoke korenine, zato se trudimo s preventivo tako pri klubih kot zvezi. Ena od oblik je tudi delo policistov spotterjev z navijaškimi skupinami, pri čemer je jasno, da je naše prizadevanje bolj učinkovito, kadar gre za mednarodne tekme, posebej kadar gredo navijači gostovat drugam, kjer jih je verjetno strah, kaj bi se z njimi lahko zgodilo."

Izgredi tudi v tujini

Tuji varnostni organi namreč o izgredih slovenskih navijačev obveščajo naše policiste, pa tudi obratno. Države članice EU so te podatke dolžne sporočati, pri drugih državah pa gre za načelo vzajemnosti: "Zadnji tak primer je iz Anglije, ko je tam gostoval mariborski nogometni klub. Od angleških kolegov smo prejeli obvestilo, da so štiri navijače pred tekmo obravnavali zaradi različnih kršitev javnega reda in miru."

In kako nasilni so tuji navijači na naših štadionih? Gre za redke kršitve, pravi Senčar, "smo pa letos v Murski Soboti na prijateljski tekmi gostili angleški in madžarski klub, madžarski navijači so povzročili precej hude kršitve, tako da so bili policisti specialne enote prisiljeni posredovati in proti več kot 30 osebam uporabiti tudi palico".

Po njegovem mnenju stereotipu, da so angleški huligani tisti, ki povzročajo težave, ne morejo pritrditi, saj je Anglija sprejela vrsto ukrepov, da je disciplinirala svoje navijače. "So pa seveda trenja med tradicionalno rivalskimi moštvi nekaterih držav zahodne Evrope, v Nemčiji, Angliji, kjer je stanje bistveno drugačno kot pri nas."