Olimpijske igre, na katerih so vsi računali na Ulago, zablestel pa je Franko

Zimske olimpijske igre v Sarajevu so Jugoslaviji (in Sloveniji) prinesle prvo zimsko olimpijsko medaljo. Tisto, kar so vsi pričakovali od jugoslovanskih oziroma slovenskih smučarjev skakalcev – Primož Ulaga je v predolimpijski sezoni redno stal na stopničkah tekem za svetovni pokal – je na koncu v obliki srebrne olimpijske medalje uresničil slovenski alpski smučar Jure Franko.

Tega se dobro spominja tudi Danilo Pudgar, eden od sedmih olimpijcev iz Črne na Koroškem, ki je imel takrat 32 let in je v Sarajevu nastopal v vlogi trenerja jugoslovanske smučarskoskakalne reprezentance.

Vsega lepega je enkrat konec

Na 19. februar 1984, zadnji dan sarajevskih olimpijskih iger, ima bolj grenke spomine, pa ne zato, ker skakalci niso priskakali pričakovane kolajne.

"Da, žalostni smo bili, res. Zato, ker je bilo kar naenkrat vsega lepega konec. Ko si na olimpijskih igrah, pozabiš na vse zunanje dejavnike in na vse skrbi, družiš se z ljudmi z vsega sveta in potem je tega kar naenkrat konec, mi pa bi še kar vztrajali," se je 31 let po koncu iger za Sportal razgovoril nekdanji smučarski skakalec Danilo Pudgar, eden od treh bratov Pudgar, ki se je olimpijskih iger udeležil trikrat.

Najljubše so sarajevske

Sarajevske igre so njegove najljubše. Prvih se je udeležil leta 1972 v Saporu na Japonskem, kjer je na veliki napravi osvojil 8. mesto, to je bil kar 16 let najboljši olimpijski rezultat v skokih, tretjih pa v Calgaryju v vlogi trenerja jugoslovanske reprezentance v smučarskih skokih, ki je na ekipni tekmi posegla po srebru, Matjaž Debelak, ki je po 16 letih končno presegel Pudgarjev rezultat iz Sapora, pa je bil na koncu izvrsten tretji.

"Vsega se še zelo dobro spominjam. Spominjam se svečanega odprtja iger, kjer je naš smučar tekač Ivo Čarman prinesel olimpijsko baklo in jo izročil jugoslovanski umetnostni drsalki Sandi Dubravčić. Spominjam se ogromne množice ljudi, menda jih je bilo več kot 80 tisoč, ki so nas spodbujali na stadionu Koševo, pisanih oblačil in veselja, ki je vladalo med ljudmi, ki so živeli za te igre."

Ko Ulagi ni uspelo, je 50 tisoč ljudi takoj odšlo domov

Največ spominov, povezanih s Sarajevom, ga seveda veže na dve tekmi v smučarskih skokih (ekipne tekme takrat še ni bilo). "Vsi so takrat ogromno pričakovali od Primoža Ulage, ki je bil v sezoni 1983/1984 vedno na zmagovalnih stopničkah, novinarji so še dodatno napihovali pričakovanja. Ko mu ni uspelo sestaviti vrhunskega skoka, se je polovica stotisočglave množice, ki so vzklikali 'Đulaga, Đulaga', nemudoma odpravila domov," se spominja danes 63-letni Pudgar, ki si je takrat v Sarajevu čas rezerviral tudi za ogled drugih športnih dogodkov.

Od veleslalomske tekme, na kateri se je v zgodovino zapisal Novogoričan Jure Franko, nepozabnega programa umetnostnega drsanja, kjer sta z nepozabnim Bolerom briljirala Britanca Christopher Dean in Jane Torvill, slalomskega nastopa Bojana Križaja in ameriških bratov Mehr, ki sta bila zaradi identičnosti takrat v središču pozornosti, in podobnega.

Seveda si je nabavil tudi maskoto sarajevskih iger, navihanega volkca Vučka, o katerem smo pred dnevi pisali tudi na Sportalu, a ga je potem nekje založil ali nekomu podaril in ga danes pogreša v domači hiši, kjer si je uredil spominsko sobo. Del njegove zbirke si lahko ogledate v muzeju v Črni na Koroškem, kjer je na ogled razstava o uspehih sedmih olimpijcev iz Črne.