Martina Ratej misli resno

pa skoraj dva meseca kasneje lahko povsem objektivno ocenimo, da slovenska rekorderka v metu kopja sodi v sam svetovni vrh. Njeni nastopi so postali zelo konstantni, saj njeni meti redno krepko presegajo šestdesetmetrsko znamko.

Podobno je bilo tudi na šestem mitingu diamantne lige v Eugenu, kjer je bila od Šentjurčanke boljša le Američanka Kara Patterson, ki je nase opozorila šele pred kratkim, ko je na ameriškem prvenstvu postavila državni rekord.

Pattersonovi je šele v zadnji seriji uspel met dolg 65,90 m, s katerim je Slovenki preprečila veliko slavje. Obe sta premagali svetovno rekorderko, Čehinjo Barboro Špotakovo, ki letos ni tako zanesljiva, kot je bila v preteklih sezonah.

Kaj pravi statistika?

Met Ratejeve v Eugenu je bil njen peti najdaljši v tej sezoni. Daljša je bila v Dohi (67,16 m), Arlesu (65,96 m), Mariboru (64,93 m) in Ostravi (64,68 m). Z vsemi omenjenimi meti bi na treh od zadnjih petih evropskih prvenstvih imela medaljo, do zlata pa bi se tudi z osebnim rekordom prebila le na zadnjem prvenstvu v Göteborgu leta 2006. Za bron je bilo leta 1990 kopje potrebno vreči 66,56 m, leta 1994 je zadoščal met dolg 64,34 m, 64,92 m je bilo potrebno leta 1998, štiri leta kasneje pa 63,50 m. Prav na zadnjem prvenstvu so bile metalke najslabše razpoložene, saj je za tretje mesto zadoščalo le 61,98 m.

Podobno sliko kaže tudi letošnja evropska lestvica, kjer Ratejeva še vedno zaseda tretje mesto za Špotakovo in vodilno, Rusinjo Marijo Abakumovo. Prav forma slednje je uganka, saj od 2. junija naprej ni nastopala. Bila je na štartni listi v Eugenu, a se na prizorišču ni pojavila. Številke vsekakor kažejo naši atletinji v prid, a se v atletiki nanje ne gre zanašati. Potrebno se bo izkazati v pravem trenutku na pravem mestu, točneje na zaletišču na barcelonskem štadionu, škodilo pa ne bi tudi nekaj športne sreče …

Nekaj odličnih dosežkov

Pet najboljših izidov sezone na svetu pove, da je šlo za izjemno kakovosten miting, ki je upravičil uvrstitev v serijo elitne štirinajsterice. Za navdušenje gledalcev je poskrbelo šest ameriških atletov in atletinj, ki so zmage ohranili doma. Najbolj je navdušil David Oliver, ki je letos v izjemni formi in se nevarno bliža svetovnemu rekordu.

Tokrat je zaostal le tri stotinke za najboljšo znamko teka na 110 metrov z ovirami. Prvič v letošnji sezoni je na 200 metrov nastopil Tyson Gay ter doživel poraz, ki pa ni bil tako presenetljiv. Njegov rojak Walter Dix je v izjemni formi, kar je pred dnevi tudi dokazal, njegov čas 19,72 pa je vreden zavidanja. Prav zaradi rezultata pa bržkone ni bil razočaran niti Gay, ki je tekel 19,76. Hitra so bila tudi dekleta na 100 m, saj je Jamajčanka Veronica Campbell-Brown s časom 10,78 postavila najboljši izid sezone na svetu. To je uspelo tudi Rusinji Mariji Savinovi, ki je popestrila dogajanje v ženskem teku na 800 metrov.

V tej disciplini so se atletinje v začetku sezone redko spustile pod mejo dveh minut, tokrat pa so kar prve tri prebile mejo 1:58. Nekaj več bi lahko pokazale tekmovalke v skoku ob palici, zmagovalka Fabiana Murer iz Brazilije je preskočila zgolj 458 cm, ter v troskoku, kjer je za zmago zadoščalo 14,62 m. Daleč od najboljše forme je tudi etiopska tekačica Tirunesh Dibaba, ki je zmagala v teku na 5000 metrov. Njen zmagovalni čas 14:34,07 seveda ni slab, a od večkratne olimpijske prvakinje smo vajeni spremljati poizkuse napadov na svetovne rekorde.

Cantwell že blizu končne zmage

Čeprav je konkurenca v moškem metu krogle na vsakem mitingu močna in na prvi pogled sila izenačena, pa se s tem očitno ne strinja Američan Christian Cantwell. Slednji je zmagal še četrtič zapored, pred zadnjimi tremi mitingi, na katerih bo tudi disciplina suvanje krogle, pa ima že 10 točk prednosti.

Če ne bo prišlo do večjega presenečenja ali kake poškodbe je ameriški orjak prvi, ki se že spogleduje s štiri karatnim diamantom, ki ga prejmejo zmagovalci vsake discipline. Sedaj si bo lahko še nekoliko odpočil, saj na naslednjih štirih mitingih ne bo njegove discipline.

Sicer pa atlete in atletinje čaka dokaj natrpan urnik, saj si mitingi iz tedna v teden sledijo vse do finalov v Zürichu in v Bruslju konec avgusta. Štirinajst dni premora bo le v času evropskega prvenstva v Barceloni.