Martin Milec: Čakam na pravo priložnost

V ostri konkurenci Martin Milec, ki je pred prihodom v Maribor igral za Aluminij iz Kidričevega, ni prišel do takšne priložnosti, kot jo je pričakoval. V tej sezoni je igral le na treh prvenstvenih tekmah. Na vseh je na igrišče prišel v drugem polčasu in skupaj zbral vsega dobrih 90 minut igre. To je bilo dovolj, da se je kar dvakrat vpisal med strelce. V zadnjem krogu prvega dela sezone je pri zmagi nad kranjskim Triglavom s 3:1 poskrbel za preobrat in vijoličastim prinesel tri točke, ki so poskrbele za miren zimski počitek. Na začetku spomladanskega dela prvenstva je spet obsedel na klopi. Nad usodo se ne pritožuje, a hkrati verjame, da bo do konca prvenstva čim večkrat dobil priložnost ter trenerja čim prej prepričal o svoji kakovosti. Star je šele 19 let. Časa ima še na pretek.

Ste zadovoljni s tem, kar ste v Mariboru doživeli v prve pol leta? Pričakoval sem, da bo težko. Vedel sem, da prihajam v zelo dobro moštvo in se ne bo lahko prebiti v ospredje. Igral sem le na treh tekmah. Iskreno povedano sem pričakoval, da bom dobil kaj več priložnosti. A tako pač je. Konkurenca je res velika. Največja v državi. Seveda mi ne pade na pamet, da bi se pritoževal. Sem pa tiste priložnosti, ki sem jih dobil, dobro izkoristil. Igral sem le na treh tekmah in zabil dva gola. Oba prav v zadnjem krogu prvega dela sezone in prav škoda je, da je takrat sledil odmor. Če ne bi, bi verjetno dobil še nekaj priložnosti. Po pripravah, na katerih je celotna ekipa delala dobro, pa sem trenutno spet v podobnem položaju, kot sem bil pred premorom. A strpno čakam na svojo priložnost in vem, da bo prišla. Ni mi težko trenirati, saj sem v zelo dobri ekipi. V klubu je urejeno prav vse, vsi se dobro razumemo.

Ste si za drugi del sezone postavili kakšne mejnike? Ne, niti ne. Želim si le čim bolje trenirati in biti zdrav, ostalo pa bo prišlo samo po sebi. Želim si predvsem to, da bi dobro igrali kot ekipa. Posamezniki so manj pomembni. Trenutno nam gre res dobro. Nabiramo točke in smo prvi. Dajemo veliko golov, prejmemo jih malo. In ko je tako, je tudi težko pričakovati, da bi trener menjal ekipo, ki ji gre odlično. Seveda pa sem prepričan, da bomo priložnost dočakali tudi tisti, ki igramo manj. Sezona je še dolga.

Že v prvem spomladanskem krogu je Maribor še povišal prednost pred najbližjim zasledovalcem v prvenstvu. Je boj za lovoriko že odločen? Nadaljujemo s formo, ki smo jo kazali jeseni. In zdaj smo lahko le še boljši. Ne bi govoril o tem, da je prvenstvo odločeno, a imamo enajst točk prednosti, ki jih ne bomo kar tako spustili iz rok. Ne vem, kaj bi se moralo zgoditi, da bi zapravili takšno prednost. A s tem, kot tudi z nizom neporaženosti, ki še kar traja, se ne obremenjujemo. Gremo iz tekme v tekmo. Trenutno nas zanima le prvenstvena tekma z Novogoričani, potem bomo gledali naprej.

V igri za lovoriko ste tudi v pokalu. Tam bo zagotovo težje … Jasno, saj v polfinalu odločata le dve tekmi, v finalu pa ena. Lahko se zalomi marsikaj. V polfinalu bomo morali pokazati pravi obraz in zabiti kak gol na gostovanju, potem pa doma potrditi pravo formo. Če pridemo do finala, sem pa prepričan, da se nam pokal skorajda zagotovo ne bo izmuznil.

In kaj lahko Mariborčani naredite v naslednji evropski sezoni? Že lani smo v Evropi pokazali dober obraz. Z nekaj več sreče bi lahko dosegli tudi več, kot smo. Če bo ekipa ostala na kupu in ne bo prevelikih sprememb, lahko naredimo marsikaj. Smo zelo dobra ekipa, razumemo se. Verjamem, da nam lahko uspe več, kot smo naredili lani. Liga prvakov? Morda tudi. A o tem ne razmišljamo. Najbolj pomembno je, da naredimo korak dlje, kot smo ga lani.

Kot ste ga vi letos poleti, ko ste prišli v Ljudski vrt? Tako, da. To je bil zame res velik korak naprej v karieri. Tega prestopa sem si želel že nekaj časa, saj sem že od majhnih nog navijal za Maribor in bil nemalokrat na tekmah vijoličastih. Do prestopa bi lahko prišlo že lani pozimi, a se je zapletlo pri odškodnini za Aluminij. K sreči je bilo poleti drugače in malce pred koncem poletnega prestopnega roka sem izpolnil otroške sanje. Spominjam se, ko sem Maribor z očetom spremljal, ko je ta igral v ligi prvakov. Še dobro se spomnim zdajšnjega trenerja Anteja Šimundže, ko je igral v vijoličastem dresu. V spomin se mi je vtisnil tudi takratni kapetan Stipe Balajić, ki je bil res nepozaben. Zdaj za klub, ki sem ga tako vneto spremljal, igram jaz. Res sem bil vesel, ko sem prišel v klub. Prišel sem namreč v edini pravi klub v Sloveniji. Edini, ki ima prave navijače.

Kakšni so vtisi po prve pol leta, ki ste jih prebili v Ljudskem vrtu? Vse je super. Vsi v klubu od trenerjev do navijačev in seveda soigralcev so me sprejeli odlično. Nekaj soigralcev sem že poznal od prej. V mlajših selekcijah sem igral skupaj z Rajkom Repom in Matejem Radanom, od prej poznam tudi Jovana Vidoviča in Etiena Velikonjo, ki sta v klub prišla pozimi. Sicer pa se dobro razumem prav z vsemi soigralci. Veliko se družimo tudi zunaj igrišč. Gremo skupaj na kosilo, večerjo, včasih kartamo. Smo prava 'klapa'. O navijačih niti ne bi izgubljal besed, saj so najboljši v Sloveniji in so bili zame nekaj povsem novega. Odlično navijajo in so naš dvanajsti igralec. Urejenost kluba pa je zdaj, ko so poplačani dolgovi, tudi na najvišji ravni. Plače so redne, na voljo imamo vse. Lepo je biti nogometaš Maribora.

Zakaj je Maribor toliko boljši od preostalih slovenskih klubov? Res je, da imamo najboljše posameznike v Sloveniji, a to ni naša glavna prednost pred drugimi. Naša največja moč je v tem, da dihamo kot eno in smo celota, ki vselej drži skupaj. V klubu je vse urejeno in vsi hodimo v isto smer. In ko je tako, nas ne more ustaviti nihče.

Eden izmed ključnih mož Maribora je Zlatko Zahovič. Ste vezist in bržčas se ne bi pritoževali, če bi bila vaša nogometna pot vsaj polovico tako bogata, kot je bila njegova. Seveda. Zelo sem vesel, da lahko od njega dobim kak nasvet. Vsi vemo, kaj je naredil v nogometu in vsem nam je na nek način vzornik. Vsi mlajši slovenski nogometaši smo ga gledali, ko je v dresu Slovenije v času velikih uspehov zabijal gole in blestel. Od njega se lahko veliko naučimo. To, kar je dosegel on, bo težko kdorkoli ponovil. Jaz imam srečo, da nam je v klubu vselej na voljo. Vedno je na voljo za nasvete. Včasih mi na treningu pomaga pri izvajanju prostih strelov, pri katerih je bil sam velik mojster. Vsekakor je v veliko pomoč. Največ zaslug pa si deli tudi za moj prestop. Če ne bi bilo njega, me verjetno še ne bi bilo v Maribor.