Luka Gregorc: Spadam med najboljših 30 do 50 igralcev

''Senzacija iz Slovenije'', kot so na drugi strani velike luže imenovali podvig 434. igralca na svetu, je z uvrstitvijo v polfinale dosegla zagotovo največji uspeh v zgodovini moškega tenisa v deželi na sončni strani Alp. Sedem zaporednih zmag, vštevši tudi naporne kvalifikacijske dvoboje, ga bo v ponedeljek pripeljalo do vidnega izboljšanja mesta na svetovni jakostni lestvici.

V New Havnu ste do usodnega polfinalnega dvoboja nanizali sedem zmag. Med njimi so priznali premoč tudi tako znameniti igralci kot Ivo Karlović, Andreas Seppi in Jose Acasuso. Katero zmago si boste najbolj zapomnili? Po pravici povedano vsako. Vsaka je bila posebna na svoj način, bi pa težko rekel, da je bila katera najslajša. Vsaka ima svoj pomen. Dobro, Karlović je bil doslej najvišje uvrščeni igralec na jakostni lestvici, ki sem ga premagal. To je bil lep dodatek za mojo knjigo. Je pa Ivo drugače kar 'mirna duša'. Težko ga kaj premakne, tako da tudi po porazu z menoj ni bil preveč razočaran.

Njegov mlajši rojak Čilić se je le nekaj dni kasneje izkazal za pretrd oreh … Marin je odigral fenomenalen dvoboj. Kapo dol. Zaslužil si je zmago. Od začetka do konca je bil boljši, tako da je bilo moje delo na igrišču zelo neprijetno. Na žalost je prekinil moj zmagoviti niz, seveda najdaljši v moji profesionalni karieri, a čas je, da gremo naprej. Še bodo priložnosti. Naslednja postaja bo Peking.

V kitajski prestolnici ste se pred dvema letoma prebili do drugega kroga, kjer ste se dobro upirali takratnemu drugemu nosilcu Nikolaju Davidenku. Kaj pričakujete od letošnjega nastopa? Turnir v Pekingu so zaradi olimpijskih iger za nekaj tednov prestavili, tako da bom imel na voljo dovolj časa, da se 'spravim skupaj' in 'izpilim' formo. Zdaj moram poskrbeti za telo in kondicijo, saj bo treba odigrati kvalifikacije. Kar se tiče ciljev, bi se rad do konca leta prebil med najboljših 200 igralcev na svetu. To je možno in realno. Potrudil se bom maksimalno. Po Aziji se bom preselil v Severno Ameriko in odigral še nekaj turnirjev challenger z nagradnim skladom 100.000 in 125.000 dolarjev. Na srečo zaradi boljše uvrstitve ne bom več potreboval kvalifikacij.

Velja torej turnir v New Havnu za prelomnico v vaši karieri in napoved še večjih uspehov? Definitivno. Zdaj vstopam na povsem drugačno stran moje kariere. Sem na dobri poti, motivacija pa je na zelo visoki ravni. Je pa tudi res, da nisem več zgolj eden izmed igralcev, ki si želi na turnirjih ATP kaj doseči. Zdaj sem se dokazal, tako da bodo v bodoče moji tekmeci bolj pripravljeni name. Ne bom več morebitno presenečenje, zato se bo treba še dodatno potruditi.

V Floridi trenirate pod vodstvom Južnoafričana Marcosa Andruske. Kako je prišlo do sodelovanja? Bolj po naključju kot pa sreči. Ko sem nastopal na turnirjih v Pekingu in Bangkoku, takrat sem bil še sam, sem srečal prijatelja, ki živi blizu Miamija. Čisto po naključju. Dejal mi je, da Marcos išče igralce. Seveda sem ga vprašal, če bi se lahko pridružil. Odšel sem na enotedensko preizkušnjo. Marcos je opazil določen potencial, pa tudi veliko lukenj v moji igri. Povedal je, da bo potrebno postoriti še veliko dela. Na skoraj vseh področjih tenisa. Najprej sva 'popravila' moje delo z nogami, nato sva se lotila fizične pripravljenosti … Začel sem se še enkrat od začetka učiti tenis. Potrebno je bilo veliko dela in žrtvovanja. Nekaj let smo potrebovali, da smo lahko dosegli takšen rezultat, kot je bil v New Havnu.

Vmes vam je nagajala tudi poškodba kolena … In to že skoraj leto dni. Pride pa gre. Enkrat je zelo slabo, drugič bolje. Zadnja dva tedna me je ponovno začelo boleti, tako da sem moral vzeti tablete proti bolečinami. Potrebno bo ojačati mišice na nogi, da ne bi prišlo do večje poškodbe, na srečo pa operacija ni nujna. Lahko potrkam na les, saj je to zadnja stvar, ki bi si jo kot športnik želel.

Že morda veste, na katero mesto vas bo v ponedeljek ponesel podvig v New Havnu? Kakor sva gledala in računala s trenerjem, bom uvrščen nekje med 230. in 235. mestom. Ni slabo (smeh). Mojo najboljšo uvrstitev smo v New Havnu proslavili z večerjo, na katero sem povabil trenerja in njegovo družino. Dan kasneje smo se vrnili v Miami in nadaljevali z delom. Ni preveč časa za skakanje naokrog.

Treningi v tujini veljajo za zelo drage. Starši nekaterih talentiranih igralcev in igralk zaradi podobnih odločitev najamejo strašanske kredite. Kako uspeva vam združiti vse skupaj v zadovoljivo finančno celoto? To je resna naložba, ki ni ravno poceni. Veliko mi pomaga oče in pa še nekaj zelo dobrih njegovih prijateljev. Zelo sem jim hvaležen. Težko je opisati, koliko mi pomeni njihova podpora. Ko se vrnem v Ljubljano, bomo od srca proslavili tale uspeh v New Havnu. V torek se namreč vrnem za teden dni v Slovenijo, potem pa že nadaljujem pot, saj odhajam v Azijo.

Ste pa vsaj prejeli lep finančni zalogaj za uvrstitev v polfinale na turnirju v New Havnu … Lep, ja (smeh) … A ko odšteješ davke, ne ostane ravno preveč.

Verjetno ste v zadnjem času prejeli tudi mnogo čestitk in novinarskih klicev? V zadnjih štirih dneh sem prejel toliko klicev kot prej v celem letu. Pozornost me ne moti. Dobro je, da se v domovini ve, da je bil nekje v svetu dosežen odmeven rezultat.

V tujini vztrajate že kar nekaj let. Vas že daje kaj domotožje? Seveda me. Rad bi se vrnil, a sem si pač izbral takšno pot v življenju. Je pač tako, da moraš nekaj žrtvovati, v tem primeru družino in prijatelje v domovini, če hočeš računati na uspeh. Florida je del tega žrtvovanja. S tem sem se že sprijaznil. Takole bo še nekaj let, saj bom še naprej živel v ZDA, po koncu kariere pa sem bom odločil, kje in kako naprej.

Vaš starejši brat Miha še vztraja pri tenisu? Dela šolo za trenerja na teniški akademiji v Boca Ratonu. Prav tako na Floridi. Vesel je, uživa v življenju, seveda mu želim vse najlepše. Sam sem nastanjen v Miamiju. Imam le 10 do 15 minut do teniškega raja v Key Biscaynu.

Minuli teden ste dosegli daleč največji uspeh slovenskega moškega tenisa. Zakaj smo na tako odmevno uvrstitev katerega koli slovenskega igralca čakali tako dolgo? Dobro vprašanje. Definitivno je velik uspeh, ampak zakaj se je tako dolgo čakalo? Morda zaradi pomanjkanja pravih ljudi v tenisu. Slovenija jih nima prav veliko. V moškem tenisu za razliko od ženskega traja malce dlje, da narediš pravega igralca. Sem pa vesel, da imata Katarina Srebotnik in Andreja Klepač dobre rezultate. Želim si pa seveda, da bi bilo še več moških. A … Mladinska leta so eno, profesionalna pa povsem nekaj drugega. Preskok je bil v mojem primeru zelo zahteven. Naredil sem ga malce pozno, sem ga pa vseeno … Zdaj ni več možnosti, da bi padel po lestvici navzdol. Zdaj sem se prepričal, do kod sežejo moje sposobnosti. Moj tenis spada med najboljših 30 do 50 igralcev na svetu. Te priložnosti ne bom izpustil iz rok.

Kdaj bomo dočakali, da bi kakšen izmed Slovencev zaigral v glavnem delu turnirja za grand slam? To je moj veliki cilj. Naslednje leto bi se rad preizkusil na vseh. To bi bil zelo lep dosežek, seveda pa se bo treba res dobro pripraviti. V čast bi mi bilo doseči nekaj, kar ni uspelo še nobenemu Slovencu. Najprej bom poizkusil v Melbournu. Turnir v Avstraliji že imam rezerviran v mojih načrtih. Imam zagotovljeno mesto v kvalifikacijah. December, ki je prost, bom uporabil za pripravo po najboljših močeh.

V ponedeljek se v New Yorku začne odprto prvenstvo ZDA. Kdo je vaš favorit? Rafael Nadal. Na turnir prihaja z nenormalno visoko samozavestjo. Zelo težko ga bo zaustaviti, še posebej, ker se igra na tri dobljene nize. Če hočeš dobiti tri proti Nadalu, ti to vzame veliko fizičnega napora. Čim daljša je tekma, bolj mu to ustreza. Federer se je soočil s tem, da bo moral narediti malce več, tako da je pred nami lepo obdobje moškega tenisa. Zelo zanimivo bo videti, koliko časa bo Nadal zdržal na prvem mestu.

Po katerem znanem igralcu bi se pa želeli zgledovati? V mladih letih sem oboževal Ivaniševića in Agassija. Dandanes igra Nadal zelo zanimivo igro. To je pravi užitek. Tu pa je tudi Federer, ki neguje raznovrstno igro. Zelo lepo jo je pogledati.