Četrtek, 19. 3. 2020, 15.27
4 leta, 8 mesecev
Olimpijec Andrej Miklavc o stanju na Kitajskem
"Kitajci za nobeno ceno ne bodo dopustili, da bi se zgodba ponovila." #video
Medtem ko iz Kitajske prihajajo spodbudne novice, saj prvič po izbruhu epidemije koronavirusa na dnevni ravni niso zabeležili nobenega novega domačega primera okužbe (so pa našteli 34 novih pri ljudeh iz tujine), smo se z nekdanjim vrhunskim smučarjem Andrejem Miklavcem, ki je tesno vpet v slovensko-kitajsko povezovanje v luči zimskih olimpijskih iger 2022 v Pekingu, pogovarjali o trenutnem položaju na Kitajskem. Miklavc je prepričan, da bodo Kitajci prvi, ki bodo po več mesecih mirovanja in karantene spet pognali stroje.
Nekdanji vrhunski športnik Andrej Miklavc je tesno vpet v slovensko-kitajsko povezovanje v luči zimskih olimpijskih iger 2022 v Pekingu. Nekdanji vrhunski smučar, zmagovalec slalomske tekme svetovnega pokala in udeleženec olimpijskih iger Andrej Miklavc je pred petimi leti, ko je bil Peking izbran za organizatorja zimskih olimpijskih iger leta 2022, v Kitajski, državi z 1,4 milijarde prebivalcev, prepoznal potencial in priložnost za razvoj zimskih športov. Tudi kitajska vlada je takrat zastavila drzne načrte – zadali so si, da v zimske športe, ki na Kitajskem nimajo nobene tradicije, pritegnejo kar 300 milijonov Kitajcev.
Miklavc je takrat ustanovil konzorcij Winter Sport Expert Group in začel promovirati slovensko znanje, izkušnje in Slovenijo kot kredibilnega in agilnega partnerja pri kitajskih prizadevanjih za razvoj zimskih športov.
S Kitajsko sodeluje več slovenskih trenerjev, med drugim tudi Peter Kotnik, ki skrbi za razvoj kitajske reprezentance v deskanju na snegu, in košarkarski strokovnjak Memi Bečirović.
Skupno so na Kitajskem od začetka izbruha virusa zabeležili 80.928 potrjenih primerov okužbe s koronavirusom. 3245 ljudi je umrlo, 70.420 pa jih je po bolezni že okrevalo, je sporočila kitajska nacionalna komisija za zdravje.
Kakšno je po vaših informacijah trenutno stanje na Kitajskem? Po eni strani iz države prihajajo spodbudne novice, da se kriza umirja, po drugi strani pa krožijo informacije, da se Aziji obeta drugi val okužbe s koronavirusom. Imamo lahko razlog za upanje?
Ljudje na Kitajskem so še vedno v karanteni, ki pri njih traja že dva meseca in pol. Še vedno ostajajo doma, z izjemami, ko vsak drugi dan eden od članov družine za dve uri lahko odide iz stanovanja.
Sicer pa lahko rečem, da so Kitajci zelo pozitivni in trdno verjamejo v to, da bodo s kolektivno odgovornostjo, ki je neprimerljivo višja od te, ki jo pozna Evropa, lahko nadoknadili vse, kar so zdaj zaradi koronavirusa zamudili.
Poleg tega zelo pozorno spremljajo tudi vse, kar se dogaja zunaj Kitajske, in so zelo pripravljeni na kakršnokoli pomoč, čeprav to morda sploh ni v njihovi osebni domeni.
Sam se že nekaj dni zelo trudim, da bi prek svojih stikov na Kitajskem zagotovil nekaj respriratorjev, ki jih bomo v Sloveniji, če se zgodi najhujši scenarij, hudo potrebovali.
Mislim, da bodo Kitajci zdaj dobili priložnost, da zahodnemu delu sveta pokažejo, da jim je mar za druge, česar jim mogoče velik del zahodnega sveta do zdaj ni pripisoval.
Kitajska slavi svoje zdravstvene junake:
Mnogi so prepričani, da so bili Kitajci, pa tudi Južna Koreja, Tajvan in Singapur tako uspešni pri zajezitvi virusa zato, ker prebivalstvo dosledno upošteva navodila državnega vrha, medtem ko je bila zgodba v Italiji ravno obratna in so tudi številke smrtnih žrtev zaradi koronavirusa izredno visoke. Kaj vi mislite?
Gotovo. Kitajci se sploh ne sprašujejo, kdaj bo konec karantene, kdaj bo to in ono, preprosto zaupajo v to, kar jim naroči politični vrh. Verjamejo v ljudi, ki zanje sprejemajo odločitve, in so tudi po tem zelo drugačni od sveta, v katerem mi živimo.
Kitajci so sicer res še vedno v karanteni, a ne zato, ker bi se epidemija nadaljevala, ampak preventivno. Za nobeno ceno namreč ne bodo dopustili, da bi se zgodba ponovila. Morda tudi za ceno dvo- ali trotedenskega podaljšanja karantene. Vztrajali bodo do konca. So potrpežljivi in zelo disciplinirani.
Sam menim, da bo Kitajska prva država na svetu, ki bo spet lahko pognala stroje.
Poglejmo samo, kakšno gospodarsko rast jim je uspelo ustvariti po epidemiji sars (po letu 2003, op. a.). Pričakujem, da bodo tudi zdaj storili vse, da ne samo nadoknadijo zamujeno, ampak tudi sledijo poti, ki so jo začrtali že pred koronavirusom.
Kdaj so se na Kitajskem začeli zavedati, da bodo potrebni najstrožji ukrepi?
Nekje konec januarja, v času njihovega spomladanskega festivala ("Spring festival"), ko vsi Kitajci odpotujejo v kraje, od koder izvirajo njihovi starši, in se Kitajska za teden dni ustavi.
Kitajci so takrat postopoma začeli zapirati mesta, 24. januarja so s posebnim dekretom zaprli tudi vseh 777 kitajskih smučišč. Sredi februarja so izdali poročilo, da bodo smučišča do konca sezone zaprta in da je škode za milijardo in 144 milijonov.
Takrat se mi je zazdelo, da bo to nekaj velikega, čeprav v Evropi tega takrat še ni bilo čutiti.
Zanimivo je tudi, da so se evropske države vsaka po svoje lotevale položaja … Še prejšnji teden, ko so bila italijanska smučišča že zaprta, so francoska še obratovala. Tako je bilo denimo smučišče v Sestrieru zaprto, medtem ko so v sosednjem, deset kilometrov oddaljenem Courmayeurju, še veselo smučali.
Mislim, da je zelo pomembno, da Evropa sprejme skupne ukrepe – na koncu si bomo morali vsi pomagati med sabo. Bodisi znotraj panoge bodisi na ravni držav.
Sicer pa po mojem mnenju zdaj ni čas za razmišljanje o tem, kako dolgo bo vse skupaj trajalo, ampak je bistveno virus ustaviti. Mi pa k temu lahko pripomoremo le na način, da smo disciplinirani in ostajamo doma. Druge možnosti ni.
Če so se Kitajci odločili za izolacijo, potem to pomeni, da res deluje.
Košarkar Memi Bečirović se vrača na Kitajsko, tudi kitajski deskarji, ki jih trenira slovenski trener Peter Kotnik in so bili dlje časa v Evropi, so se zdaj vrnili domov. Je to znak, da se bo začelo prebujati tudi športno življenje?
Kitajci tega sicer niso na veliko razglašali, je pa to, da vabijo športnike in trenerje nazaj, pomemben signal, da se bo na Kitajskem kolo spet začelo vrteti.
Po mojih informacijah morajo vsi, ki pridejo na Kitajsko, v 14-dnevno karanteno, saj so v zadnjem obdobju edine nove okužbe predstavljali ljudje, ki so na Kitajsko pripotovali iz tujine.
Če so Kitajci športnike vabili nazaj, potem odločevalci na njihovi strani najverjetneje ocenjujejo, da prihajajo v fazo, v kateri bodo lahko vnovič zagnali svoje kolesje.
Jaz sam ne gledam tako dramatično na celoten položaj – gre samo za eno stvar v procesu razvoja družbe ali življenja.
Mislim, da je glavno sporočilo to, da je zdravje v okolju, v katerem živimo, prijateljujemo, poslujemo, edina prioriteta. Vse preostalo je za zdaj v drugem planu …
Preberite še:
11