Jure Natek: Letos bo drugače

Ljubljančan je zablestel že v Prulah, se preselil v Celje ter z njim osvojil šampionski evropski naslov, a se nato odpravil po izkušnje v Francijo. Svojo prvo člansko reprezentančno tekmo je odigral decembra pred sedmimi leti, kmalu pa bo stotič oblekel slovenski dres. Zadetki levičarja so še kako pomembni. V zadnjem času je dozorel, pridobil na izkušnjah in samozavesti, nedvomno lahko tudi v reprezentanci prevzema odločilno vlogo.

Evropsko prvenstvo je tik pred vrati. Ponavadi ste na tekmovanja tovrstnega ranga odhajali polni optimizma z visokimi cilji, a se v zadnjih letih domov vračali sklonjenih glav. Kako bo tokrat? To je res. Ob naših nastopih je bil vedno negativen prizvok ter razočaranje. Kaj naj rečem drugega, kot da bo letos drugače. Zdi se mi, da smo na dobri poti. Vsi smo se v teh letih marsikaj naučili in pridobili izkušnje. Tudi če nam ne bo šlo vse po načrtih, tudi če ne bomo zmagovali, mislim, da bomo pustili pravi vtis. Da ne bo tako kot lani v Nemčiji na zaključnih tekmah proti Franciji in Madžarski. Kaj takega si enostavno ne smemo več privoščiti.

Letošnja igralska kombinacija v moštvu se zdi posrečena … Za ekipo samo se mi zdi zelo dobro, da nimamo izstopajočih posameznikov. Vsi smo enaki, kolikor se to da. Smo dokaj posrečena kombinacija malce izkušenejših in nekoliko mlajših. Srčno si želim, da smo na pravi poti.

Vrnitev Aleša Pajoviča in Romana Pungartnika je nedvomno velika popestritev za vzdušje, še večja pa za igro. Se strinjate? Absolutno. Oba sta se navkljub nekaj letom odsotnosti enkratno ujela z vsemi. Pa saj oba dobro poznamo že od prej. Za 'Pajota' tako ali tako vemo, kakšen je – šaljivec in večni otrok, za Romana pa se zdi, da je sploh precej mlajši, kot v resnici je. Morda smo bili mlajši igralci na začetku nekoliko skeptični do njega, a noro se je ujel z ekipo. Mislim, da bi se vsi morali obnašati tako, kot se on.

Nosilci igre ste jasni – igralci, ki merite moči na klubski ravni v tujini. Je breme težje, ker veste, da ste prav vi tisti, ki bi morali v kritičnih trenutkih prevzeti pobudo in odgovornost? Sploh ne, jaz tega ne občutim kot breme. Tudi v klubih nas večina igra skoraj polnih 60 minut, tudi tam nosimo odgovornost. Reprezentanca je le stopnička višje. Mislim, da nam je zaradi tega še lepše. Sam sem ponosen na to, da sem pomemben igralec v reprezentanci in mislim, da je s soigralci podobno. Vsak si želi igrati čim več in seveda čim bolje.

Cilj na prvenstvu je jasen. Sicer nižji kot ponavadi, a realen … Pomembno je predvsem to, da igramo kakovostno, da se ne pustimo nasprotnikom. Da poskušamo premagati vsakogar ne glede na sloves. Seveda je v prvi vrsti pomembno, da se uvrstimo v drugi krog. Velik cilj pa je, da se prebijemo v kvalifikacije za olimpijske igre.

A za dosego tega bo treba biti uvrščen višje od Češke, Norveške, Črne gore, Madžarske, Belorusije, Islandije, Slovaške in Švedske. Kar težaven zbor reprezentanc … Vem, ampak cilj mora biti postavljen. Kot sem že rekel, zame bi bilo, tudi če se nam ne uspe uvrstiti na kvalifikacije za olimpijske igre, pomembno, da popravimo vtis s preteklih tekmovanj. Glavni cilj je, da gremo z dvignjenimi glavami domov in pa seveda čim kasneje.

Kje vidite prednosti slovenske igre nasproti Čehom, Hrvatom in Poljakom? Najbolj moramo izkoristiti obrambo. Mislim, da smo fizično zelo dobro pripravljeni in da je ekipa izjemno dobro sestavljena. Sposobni smo odigrati vrhunsko in to moramo pokazati na igrišču. V napadu recimo nismo takšni individualisti kot Poljaki ali pa Hrvati, lahko pa se zanašamo na kamnito obrambo. Za sabo imamo tudi vrhunske vratarje.

Vsi pravite, da bo tekma s Češko odločilnega pomena. So Čehi premagljivi? Seveda so, pri njih je težava v tem, da ekipo sestavlja osem do devet igralcev, ki vseskozi igrajo. Menjav pravzaprav ni. Je pa res, da v tej postavi igrajo že kar nekaj časa, s to razliko, da so letos ostali brez Filipa Jiche. Mislim, da smo kakovostnejši in da jih moramo premagati.

Vse je torej osredotočeno na prvo tekmo, morda pa gre iskati priložnost tudi drugje. Zdi se, da bi vas lahko Poljaki in Hrvati glede na izkušnje iz preteklih let celo podcenjevali … Mogoče sedaj tako govorijo, a prepričan sem, da si ti dve ekipi ne bosta dovolili podcenjevanja. Ve se, da se v sodobnem rokometu to lahko kaj hitro maščuje. Nedvomno bosta oba nasprotnika v vse tekme stopila na vso moč.

Če bi stavili, na koga bi stavili za zlato odličje? Joj, ne morem reči. Preveč je dobrih reprezentanc. Še dobro, da ne stavim, ker se nikakor ne bi mogel odločiti.